RECEPT ZA REGRATOVO VINO:

Kvas razpustimo v topli vodi in počakamo. Regratove cvetove dobro operemo, nato jih damo v vodo skupaj s pomarančnim, limoninim in limetinim sokom. Dodamo klinčke, ingver, pomarančno in limonino lupino ter sladkor. Zmes počasi zavremo in pustimo vreti 1 uro. Potem precedimo skozi filter papir (npr. filter za kavo). Ko je še toplo (ne vroče) vmešamo kvas.
Pustimo stati čez noč, nato natočimo v steklenice in odprte pustimo stati v temnem prostoru 3 tedne. Nato steklenice zapremo in jih shranimo na hladno. Uporabljamo po 4 merice “za zdravje”.

beautiful sunday

Delovanje kristalov glede na njihovo barvo

Rdeči kristali so namenjeni zdravljenju kroničnih bolezni, revme, artritisa, multiple skleroze. Vsebujejo agresivne energije, ki okrepijo telo. V starih časih so rdeče kristale vedno povezovali s krvjo. Ljudje so jih nosili za lajšanje slabokrvnosti, ustavljanje krvavitev, uporabljali so jih za zdravljenje poškodb, ran, izpuščajev in vnetij. Ženske so jih nosile, da bi preprečile spontani splav.
Rdeči kristali krepijo in odpravljajo blokado spolnih funkcij, večajo pogum in prizemljijo energije v telesu.

Rumeni kristali krepijo samozavest in pogum, odpravljajo strahove in napetost, zdravijo jetra ter vnetja ušes in oči. Pomagajo urejati prebavo, uravnavati živčni sistem in odpravljati težave s kožo. So kristali sprememb, gibanja energij in komunikacije, zato so priporočljivi za ljudi, ki javno nastopajo (novinarji, pisatelji …). Do skrajnosti okrepijo vizualizacijske sposobnosti; uporabljajo jih tudi za srečo na potovanjih.

Zeleni kristali uravnavajo delovanje vseh energij. Uporabljajo jih za varovanje zdravja. Ugodno delujejo na srce, krepijo vid, umirjajo živčni sistem, uravnavajo delovanje ledvic, preprečujejo migreno in blažijo želodčne motnje. Energija zelene barve ugodno vpliva na čustva, nošenje zelenih kristalov pa je še posebno priporočljivo za ljudi, ki se odzivajo pretirano čustveno in so preobčutljivi na čustvene odzive drugih ljudi.

Modri in vijolični kristali delujejo sproščujoče. Krepijo spanec, pomagajo pri učenju in umirjanju. Pomagajo pri akutnih vnetjih in depresijah ter znižujejo visoko telesno temperaturo. Ker pomirjajo, so primerni za nemirne otroke. Cenjeni so tudi kot pomoč pri odpravljanju glavobolov in nemirnega spanca. Modri kristali pomagajo vzpostaviti stik s podzavestjo, zato so priporočljivi pri meditaciji. Ob pomoči vijoličnih kristalov lažje nepristransko opazujemo svojo osebnost.

Programiranje kristalov

Kristali ves čas oddajajo vibracije, mi pa jih vede ali nevede sprejemamo. Tako nam pomagajo pri zdravstvenih težavah, pri ohranjanju zdravja in odpravljanju negativnih čustvenih stanj. Še večji učinek dosežemo, če kristale programiramo: kristalu pošljemo določeno misel, kristal sprejme energijo naših misli, jo preobrazi in vibrira z določeno frekvenco, ko vrača energijo v našo okolico. S tem pripomore k našemu zdravju in razrešitvi težav – odvisno od tega, za kakšno nalogo smo ga programirali. Misli morajo biti preproste, jasne in precizne.V srce kristala projiciramo prošnjo, naj nam pomaga pri določeni bolezni, k večji čustveni uravnoteženosti, ljubezni, gmotni blaginji … Kristal držimo v desni dlani (če ste levičar, v levi), vizualiziramo točno določeno sliko in ga tako “napolnimo” z osebno energijo. Programiranje je še učinkovitejše, če sočasno z vizualiziranjem jasne slike ponavljamo določen zvok. Najbolje je, če so to zvoki, ki se uporabljajo v jogi (om, jam, ram, kam).
Ko je programirani kristal opravil nalogo, ga deprogramiramo – odvežemo ga naloge, se mu zahvalimo za pomoč in ga očistimo.

DIZASTR

12.04.2013
Dejan Steinbuch v FINANCAH

Alenka Bratušek je na CNN-u delovala izgubljeno, naučeno in prestrašeno. Slabšega vtisa skoraj ne bi mogla narediti.

V portretu Margaret Thatcher v današnji prilogi Finance Weekend pišem o štirih moških, brez katerih njena politična kariera nikoli ne bi bila tako uspešna in dolga. Ob soprogu Denisu so bili to Gordon Reece, Airey Neave in še posebej Timothy Bell, ki je hči podeželskega špecerista preobrazil v globalno voditeljico in svetovnega državnika. Kajti na začetku svoje politične kariere je bila Maggie zgolj bleda senca kasnejše »železne lady«; skupina strokovnjakov za javno nastopanje, politični marketing in oglaševanje (ni naključje, da sta Reece in Bell pred tem delala v londonski agenciji Saatchi & Saatchi, Reece pa je imel tudi televizijske in novinarske izkušnje) jo je morala temeljito vzeti v roke, da je iz neobrušenega dragulja – kot se je o Thatcherjevi nekdo slikovito izrazil – naredila diamant.

Politični in medijski strategi, ki so britanski premierki ves čas stali za hrbtom, so iz nje naredili zgodbo. Thatcherjeva še danes velja za idealni, vzorčni primer javne osebnosti, ki je znala poslušati pametnejše od sebe in se učiti, obenem pa se je zavedala svojih slabosti in napak. Timothy Bell, ki je do smrti ostal njen zaupnik in svetovalec za medije, je prepoznal pet bistvenih mejnikov, zaradi katerih je bila Thatcherjeva kot prva ženska v zgodovini na čelu vlade kakšne od zahodnih demokracij tako uspešna in učinkovita predsednica vlade, da jo danes Britanci postavljajo na drugo mesto svojih voditeljev 20. stoletja, takoj za zmagovalcem II. svetovne vojne Winstonom Churchillom. Ti mejniki so falklandska vojna, privatizacija, torbica, duhovite kratke izjave in zavedanje svojih slabostih (kar bi lahko prevedli tudi kot – inteligenca).

I.

Timothy Bell je iz ženske, ki bi bila lahko (p)ostala podeželska gospa s klobučkom na glavi ali pa prizadevna državna uradnica na ministrstvu z nekoliko prekratkim krilom, naredil globalno ikono monarhije, primerljivo s kraljico Elizabeto II. Zakaj je to pomembno oziroma kakšno zvezo ima politični PR s Slovenijo in razmerami pri nas?

Razlogov je več. Prvi je ta, da imamo danes opravka s podobnimi gospodarskimi in socialnimi razmerami. Drugič, v obeh primerih gre za žensko na čelu vlade. In tretjič, pomembno in v prihodnosti lahko celo usodno je to, da za razliko od Thatcherjeve slovenska premierka za seboj nima profesionalne ekipe, ki bi ji svetovala in pomagala, ko gre za medijsko komuniciranje, politični marketing ali strategijo javnega nastopanja. Obstaja zelo dobra knjiga o tem, čemu se je treba izogibati, kakšnih napak se ne sme delati oziroma kako se je najbolje odzvati, če je škoda že narejena (Gerry McCusker: Public Relations Disasters, Kogan Page, London 2005). Morda bi jo v kabinetu lahko naročili na Amazonu?

Drugi del odgovora na gornje vprašanje – namreč kakšno zvezo ima politični PR s Slovenijo – pa ste lahko videli in slišali na CNN v približno štiriminutnem intervjuju premierke Alenke Bratušek z Richardom Questom. Čeprav je šlo za razmeroma kratek pogovor, je (bila) njegova odmevnost precejšnja. Slovenija je za globalne informativne medije nezanimiva, zato je vsak nastop domačega politika ali državnega funkcionarja izreden dogodek, ki pritegne nadpovprečno pozornost. In zato si tistih nekaj minut, kolikor jih je gospe Bratušek naklonil CNN, zasluži podrobnejše analize.

II.

Začnimo pri jeziku, v katerem je predsednica vlade odgovarjala Richardu Questu. Delovala je, kot da poskuša naučeno odgovarjati na vprašanja, s katerimi je bil njen kabinet verjetno že predhodno seznanjen (pogovor namreč ni bil v živo, temveč posnet a priori). Govorila je v tako obupni angleščini, da bi jo moja profesorica angleščine na poljanski gimnaziji že v prvem letniku nagnala iz učilnice. Toda ker je talent za jezike med slovenskimi politiki na splošno redek pojav, do gospe Bratušek nočem biti preveč neprizanesljiv. Če ne obvladaš takoče nobenega svetovnega jezika, govoriš pač v materinščini. Obstajajo prevajalci.

Gospa premierka je na nedavni tiskovni konferenci v Bruslju po srečanju s predsednikom Evropske komisije govorila – slovensko. Nobena katastrofa, četudi je bilo nekolikanj nenavadno. A kot že rečeno, od slovenske politične nomenklature ne morete pričakovati posebne razgledanosti ali znanja tujih jezikov. Pač pa je bil režim, kot je nekoč sarkastično pripomnil moj najljubši profesor, dovolj zvit, da je vsaj za zunanjega ministra nastavil človeka, ki je bil razgledan, uglajen, elokventen v vsaj dveh svetovnih jezikih in je izhajal iz meščanske družine. Ne nazadnje, pomembno je bilo tudi to, da se je znal kulturno prehranjevati za mizo in med zdravicami ni polival vina.

O nekaterih škandalih, nerodnostih in množici faux pas, ki so se v imenu in na račun naše države dogajali v zadnjih dvajsetih letih, bi moral napisati posebno kolumno ali pa celo daljši esej, vendar pa bom ta izziv pustil za kakšno drugo priložnost. Glede obnašanja slovenskih politikov v tujini in njihovega (ne)znanja angleščine pa lahko pridemo do enega samega zaključka: potrebna bo generacijska sprememba, drugače ne bo nobenega napredka. Brez generacijske menjave bodo nesamozavest, manjvrednostni kompleksi in občutek podrejenosti – kar vsaj deloma izhaja prav iz neznanja jezikov – pohabljali slovensko državo še leta in leta.

III.

Slabe štiri minute katastrofalne angleščine gotovo ni nekaj, na kar bi bil kot državljan Slovenije ponosen. »We already did a few reforms last year«, se je glasila ena od bolj humorističnih izjav, zaradi katere se Janezu Janši najbrž celo noč kolcalo. Občutek za realnost, ko gre za tuje medije, je tudi tokrat zatajil, pri čemer gospa Bratušek ni nobena izjema. Slovenski politiki živijo v iluziji, da lahko tuje novinarje in medijske hiše obračajo s podobnimi praznimi frazami kot domače ter da takšno poceni sprenevedanje ne bo pustilo nobenih posledic.

Politika, še posebej v obdobju krize, je psihologija. Premierka, ki s gostilniško prekrižanimi nogami, osnovnošolsko angleščino in z odgovori, v katerih sta izmikanje in trema, nastopi na eni izmed najbolj vplivnih globalnih televizij, bo sprožila samo še dodatne dvome in nezaupanje. Ko je za slabo banko uporabila dobesedni prevod »bad bank«, sem pomislil na humoristično serijo Alo alo. Vrhunec večera pa je bilo omenjanje privatizacije kot ene od ključnih nalog njene vlade za konsolidacijo javnih financ; koalicijska pogodba (dogovor o sodelovanju v vladi) v svojem najpomembnejšem delu, ki se imenuje »prednostne naloge«, privatizaciji, o kateri je gospa Bratušek samozavestno govorila na CNN, sploh ne namenja pretirane pozornosti. Sedma alineja 7. člena skoraj neopazno pravi, da bo letos sprožen poskus prodaje vsaj enega večjega državnega podjetja. Koalicijska pogodba je še bolj skromna glede sanacije bank – namenja jim obskurno 11. alinejo na 9. strani.

Komu je torej odgovarjala premierka? Če je bil njen namen pomiriti mednarodne finančne trge in tuje medije prepričati, da Slovenija ne bo bankrotirala in da ima kot prva dama izvršilne veje oblasti razmere pod kontrolo, potem ji mora nekdo povedati kruto resnico, in to čim prej: objektivno gledano nam je njen nastop na CNN koristil približno tako kot novica, da so Milanu Kučanu ukradli bakreni žleb.

*dizastr (fonetično) = disaster (katastrofa, angl.)

Kako pripravimo olje, ki pospešuje rast las?

Nasvet za mešanico, ki spodbuja rast las, smo našli v knjigi 1001 zdravilo narave in je povsem preprost. Potrebuješ le 1 žličko jojobinega olja, ki mu dodaš 15 kapljic rožmarinovega eteričnega olja in 10 kapljic eteričnega olja cedrovine. Mešanici dodaj še 60 mililitrov alojinega gela in vse skupaj dobro premešaj.

Mešanico shrani v stekleničko in si vsak večer pred spanjem vtri v lase eno žlico oljne mešanice.

simply the best

OČISTIMO GOBICO ZA POMIVANJE POSODE

Eden izmed najbolj umazanih predmetov v našem domu je gobica za pomivanje posode. Ker jo uporabljamo večkrat na dan in je vedno mokra, lahko postane pravo gojišče bakterij in plesni. Na enem od družbenih omrežij se je pojavil popolnoma preprost nasvet, s katerim bo gobica dlje časa ostala čista in ne bo oddajala neprijetnega vonja.

Gobica

Na vsakem kvadratnem centimetru gobice za pomivanje posode je približno 5.000.000 bakterij in nekatere od njih so zelo nevarne.

Najbolj “umazan” del kuhinje

Na vsakem kvadratnem centimetru gobice za pomivanje posode je namreč približno 5.000.000 bakterij in nekatere od njih so zelo nevarne. Povzročijo lahko resne bolezni, kot je Guillain-Barrejev sindrom, ki povzroča paralizo. Da je vse to res, so z nedavno raziskavo dokazali tudi znanstveniki z univerze v Arizoni. Raziskovalci so analizirali vzorce iz gospodinjstev v devetih državah, in sicer Avstraliji, Kanadi, Nemčiji, Indiji, Maleziji, Savdski Arabiji, Južni Afriki, Veliki Britaniji in ZDA.

Preprosta rešitev

Uporabnik na družbenem omrežju Reddit je objavil fotografijo preprostega trika za ohranjanje svežine gobice za pomivanje posode. Sponko za papir oziroma sponko, s katero lahko spnemo velik šop papirjev, je uporabil kot stojalo za gobico. Tako ta ostaja suha, s čimer se preprečuje razvoj plesni, bakterij in neprijetnega vonja.

S tem trikom boste zagotovili dolgo življenjsko dobo gobice, za njeno brezhibno čistočo pa lahko uporabite še nekaj trikov. Namočite jo v limonin sok, zmešan z vodo, in jo na tak način odišavite. Nato jo za minuto postavite v mikrovalovno pečico in zopet bo kot nova.

SONCE – KONČNO

DANES SPET SEM DOBRE VOLJE,
SONCE SIJE MI V OBRAZ,
SE POČUTIM VEDNO BOLJE,
KER ME VEČ NE GRIZE MRAZ.

SONCE VABI ME V NARAVO.,
NAUŽITI ZRAKA SE,
IN POGLEDATI NA TRAVO,
ČE KAJ REGRATA JE ŽE.

ZA SOLATO NI DENARJA,
NJENA CENA GRE V NEBO,
TRAVNIK REGRAT MI PODARJA,
DANES ZA KOSILO BO.

Sonja Srna, 10. 4. 2013

*************113*************

REGRAT HRANA IN ZDRAVILO – piše Anja Janeš

Za zdravljenje se uporablja cela rastlina. Posamezne dele moramo nabirati ob pravem času in vedno sušiti v senci, če hočemo doseči najboljše učinke. Najbolj zdravilna je korenina, ki jo nabiramo zgodaj spomladi pred cvetenjem ali jeseni.

Levji zob, ki mu pri nas rečemo regrat, se je včasih imenoval jajčar, mlečec, farška plata in še kaj. Stara imena se navezujejo na njegove značilnosti in uporabo. Jajčar zato, ker so ga in ga še vedno največkrat jemo v solati z dodatkom trdo kuhanih jajc in krompirja.

Mlečec se je imenoval bel in rahlo lepljiv sok, ki priteče iz stebel ter korenin in je zelo cenjen v naravnem zdravilstvu. Za levji zob (dent-de-lion) pa so ga označili Francozi, ki so jih njegovi podolgovati in suličasti listi spominjali na ostre čekane kraljevskega mačkona.

Preprosta in zelo razširjena samonikla zelenjava v sebi res nosi nekaj kraljevskega. Zaradi grenkega okusa in neprivlačne barve so ga dolgo uporabljali le v zdravilne namene. V prehranske vode so ga šele v 17. stoletju pripeljali gurmanski Francozi in Italijani.

Nadležni plevel, ki bode v oči z rumenimi cvetovi, je sčasoma postal okusna in zdrava hrana, s katero po mrzli zimi podmažemo in prečistimo od ‘dobrot’ utrujeno telo.

Nabiranje ali nakup

Najlepši in največji regrat raste na najbolj ‘pognojenih’ površinah, pri čemer mislim predvsem na mestne zelenice, kjer se sprehajajo hišni ljub­ljenčki, in travnike, ki jih kmetje v spomladanskem času radi polivajo z gnojnico. Zato je pri izbiri kraja nabiranja krepčilne solate potrebna previdnost.

Zaradi velike vsebnosti grenkih snovi, ki jih je v starejših rastlinah še več, ga marsikdo ne mara. Na srečo so mladi in svetlejši poganjki, ki jih nabiramo pred cvetenjem, manj grenki in mehkejši. Posebno okusne so napol obeljene rast­line, ki rastejo iz krtin.

Te imajo tudi najdaljše in najmehkejše listne peclje, ki jih lahko iz mehkega kupa hitro izkopljemo z nožem. Nabrane liste moramo vedno dobro oprati in čim prej porabiti. Odcejeni in dobro osušeni bodo v hladilniku počakali dan ali dva. Precej dlje pa zdržijo očiščene in posušene korenine, ki jih izkopljemo jeseni ali spomladi.

Nad nakupom regrata na trž­­nici se ne navdušujem preveč. Ne samo zaradi zasoljenih cen, ampak predvsem zaradi porek­la, ki mu težko zaupam. Če pa se boste zanj vseeno odločili, bodite pozorni na barvo odrezanih listov. Pri beljenih in siljenih poganjkih le bela barva pomeni brezpogojno svežino. Čim temnejši in bolj suh je odrezani del, toliko starejša je vaša solata.

Gojenje

V Franciji, kjer so že pred stoletji poznali več kot pet sort, vsako leto pridelajo nekaj tisoč ton gojenega regrata. Njegovi listi so skoraj velikanski, mehkejši in tudi manj grenki. Obeljeni so zelo podobni solati endiviji, siljeni pa dolgemu nitastemu radiču.

Gojiti in beliti ga lahko pos­kusite tudi doma. Sortna semena se pri nas dobijo bolj redko, zato si pomagajte z množico samoniklih rastlin. Te lahko izkopljete in preprosto presa­­dite na vrt ali pa na gredico upihnite nekaj regratovih lučk z več­­­jimi semeni. Ker je zelo nezahtevna rastlina, ga boste imeli kmalu veliko.

Sejte ga spomladi in ga primerno razredčite, ko se razvijejo mladi poganjki. Listi se bodo bolj razrasli, če boste sproti obtrgavali cvetne popke. Ko bo že dobro udomačen, ga lahko poskusite beliti kot endivijo.

Mlade rast­line pokrijte s folijo ali s cvet­ličnimi lončki. Enako naredite tudi s starejšimi, le da jim pred tem odrežite celo rozeto. Počakajte približno 15 dni in uživajte v listni mehkobi značilnega regratovega okusa.

Zdravilno delovanje

Regrat vsebuje skoraj vsa znana pomembna hranila: ogrom­no rudnin, med katerimi je treba omeniti železo, kalcij in magnezij, karotenoide (predvsem betakaroten), vitamina C in E, vitamine skupine B ter številne druge znane in neznane snovi. Različne grenčine spodbujajo izločanje prebavnih sokov, obilje vlaknin pa preprečuje zastoje hrane v prebavilih.

Kot močan diuretik spodbuja delovanje ledvic in odvajanje vode, pospešuje presnovo in delovanje vseh izločevalnih žlez. Zato se v želodec izloča več kisline, v dvanajstnik pa se izceja več žolča iz jeter ter sokov trebušne slinavke, kar olajša prebavo težke in mastne hrane.
Štirinajstdnevna kura z regratovimi peclji naj bi celo pomagala raztopiti žolčne kamne. Zelo koristen je pri različnih obolenjih jeter. Ljudski zdravilci so kronični hepatitis zdravili z mešanico čajev, katerih glavna sestavina je bil regrat. Zmanjšuje tudi količino sladkorja v krvi, zato ga priporočajo diabetikom.

Za zdravljenje se uporablja cela rastlina. Posamezne dele moramo nabirati ob pravem času in vedno sušiti v senci, če hočemo doseči najboljše učinke. Najbolj zdravilna je korenina, ki jo nabiramo zgodaj spomladi pred cvetenjem ali jeseni.

Pri nabiranju je ne smemo raniti, da iz nje ne izteče zdravilni mleček. Liste nabiramo pred, stebelca pa med cvetenjem v sončnem vremenu na dan za list ali cvet po biodinamičnem koledarju.

Regrat v kuhinji

Užitna je cela rastlina, zato lahko iz nje pripravimo ogrom­no zanimivih jedi. Liste največkrat uživamo presne v obliki različnih solat kot prilogo ali sa­­­mostojen obrok. Dodajamo jih še v zeliščne omake in solat­ne prelive ali pa iz njih pripravi­­mo posteljico za meso, pečeno na žaru.

Večje in starejše blanši­­ra­­mo ter jih z dodatkom oliv­­ne­­­­­­ga olja, soli in popra ponudimo kot zelenjavno prilogo k me­­­­su in ribam. Nekateri jih celo kisajo, podobno kot zelje. Okusne so tudi regratove juhe, omlete, rižote, narastki in pesto.

Očiščene korenine so zanimiv dodatek solatam in zelen­javnim juham. Lahko jih sušimo, pražimo, dušimo, kuhamo ali pečemo v pečici. So zelo hranljive, ker v povprečju vsebujejo okoli 12 odstotkov polisaharida inulina, ki je podobno kot škrob oblika rezervne hrane v rastlinskih korenikah in gomoljih. Iz posušenih pripravimo čaj ali tinkturo. Pražene so dober kavni nadomestek.

Stebelca jemo oziroma žvečimo predvsem v zdravilne namene med cvetenjem. Čistijo jetra in uravnavajo raven krvnega sladkorja. So rahlo lepljiva in malce grenka, vendar krhka in sočna. Iz popkov lahko pripravimo okusen nadev za omlete ali jih vložimo v kis.

Cvetove najpogosteje ocvremo ali posušimo za čaj. Sveže razdrobimo in potresemo po različnih solatah (krompirjeva, jajčna, paradižnikova …), avokadu in omakah za testenine.

Znanost je dokazala

Nekatere farmakološke lastnosti regrata so v novejšem času preverili na živalih. Študije so pokazale, da regrat deluje:

Diuretično: odvaja vodo in pospeši delovanje ledvic; listni in koreninski izvlečki so po učinku primerljivi s sintetičnim diuretikom furosemidom.

Protivnetno: zato ga še posebej priporočajo pri različnih revmatičnih obolenjih (antirevmatik).

Antidiabetično: spodbuja delovanja beta celic trebušne slinavke in tako vpliva na znižanje ravni krvnega sladkorja podobno kot sintetični antidiabetik tolbutamid.

Protitumorno: po delovanju ga lahko primerjamo s protitumornim polisaharidom lentinanom, ki zavira razvoj rakavih celic.

Protivirusno: preprečuje razvoj in razmnoževanje različnih virusov; učinkovit je pri zdravljenju virusnega hepatitisa.

4. 8. 2011 sem napisala tole pesem

KO PREBIRAM ČASOPISE,
ME KAR MRZEL POT OBLIJE,
KER TAM MED NOVICAMI,
PRAV NOBENE DOBRE NI.

BEREM TO POLITIKO,
KI JE VSA POD KRITIKO,
DELATI NIHČE NE ZNA,
ENA SAMA JE MEGLA.

STOLČKE GREJEJO VSI,
DELO PA JIM DOL VISI,
LE, DA PARLAMENT BI STAL,
DA JIH VRAG NE BI POBRAL.

NAROD VEDNO BOLJ TRPI,
ZMERAJ BOLJ SMO V R*TI VSI,
SMO NESREČNI Z DNEVA V DAN,
TOLE JE ”B(O)RUTALISTAN”!

A’ SMO SE ZA TO BORIL’,
GLAVE V TORBAH MI NOSIL’,
LETA, TAM 90 – DEVETDESET,
KO SPREMINJALI SMO SVET?

TEGA ŠE OBLAST NE VE,
DA MED DRŽAVLJANI VRE,
NJEJ JE VAŽEN LE DENAR,
ZA LJUDI PA NI JI MAR.

HOČEMO LEPO ŽIVET’,
NAREDITITI BOLJŠI SVET;
KER OBLAST NIČ NE NAR’DI,
BOMO NAREDILI MI…

…ŠLI BOMO NA ULICE,
PA NA REFERENDUME,
NAJ POLITIKA IZVE,
DA JI ROK POTEKEL JE!!!!!

Tako se sproščam….

**************112*************