KAKO LAHKO SAMI SEBI POMAGAMO, KO ZBOLIMO ZA RAKOM (Napisala Tanja)

Ta teden je posvečen boju proti raku. V Sloveniji letno za rakom zboli 12.000 ljudi, 6.000 jih umre. Ko človek zboli se nenadoma vpraša kaj je naredil narobe. Čeprav živimo v prepričanju, da dokaj zdravo jemo, je realnost precej drugačna.

Prehrana je najmočnejše orožje s katerim se lahko posameznik sam zoperstavi tej kruti bolezni, vključno seveda z medicino ali alternativo, odvisno zakaj se odloči. Kljub temu, da se o spremembi prehrane veliko govori, so ljudje, ki se soočajo s to boleznijo še vedno premalo informirani.

Za boljše razumevanje trditve, da je pravilna prehrana zelo pomembna, smo se obrnili na nutricionistko Aljo Dimic, ki svetuje v Centru za zdravo prehrano. Na prvo vprašanje nam takoj ponudi odgovor, da je to zato, ker je naša celica sestavljena iz OH, beljakovin in maščob. Če so naše celice nepravilno nahranjene, je njihovo optimalno delovanje okrnjeno in vsi naši človeški procesi ne delujejo pravilno. Rak je bolezen pri kateri se celice nenadzorovano delijo, spremenjene rakave celice rastejo in napadajo naša tkiva ter se vanja vraščajo ter se tako kopičijo v naših organih. Rakave celice se prehranjujejo s sladko in predelano hrano, zaradi katere se še pospešeno množijo.

V naslednjih vrsticah je Dimiceva poudarila najpomembnejša dejstva:

1. Ne pozabimo na beljakovine

Beljakovine so vir aminokislin, ki preprečujejo razkroj celic in pospešujejo izgradnjo novih.

Nasvet: Izbirajte rastlinske beljakovine, saj v nasprotju z živalskimi beljakovinami ne zakisajo organizma in so lažje prebavljive.

Vse potrebne beljakovine dobimo iz rastlinske hrane, iz kakovostnih stročnic, semen in oreščkov. Ne pozabimo pa na laneno seme, oreščke, oves in stročnice. Odlični so tudi kozji izdelki – kozje mleko, sirotka in skuta, saj delujejo antikarcinogeno, protibakterijsko in protialergijsko – Dimiceva priporoča knjigo dr. Johanne Budwig, Kozja skuta v kombinaciji z lanenim oljem.

2.Zelenjava

Nasvet: Uživajte veliko kapustnic, saj vsebujejo fitokemikalije, ki telesu pomagajo pri uničevanju rakastih celic.

Brokoli, zelje, brstični ohrovt in cvetača.

3. Omega 3 maščobne kisline

Omega 3-maščobne kisline pomagajo zavirati vnetja. Uporabljajte konopljino, laneno in svetlinovo olje, orehe in laneno seme.

Nasvet: Najboljši viri omega-3 (alfa-linolenske kisline) so laneno olje, semena konoplje in orehovo olje, bučne peške, orehi, losos, skuša, tun, mečarica, morski pes, postrv, sardine …

4.Začimbe:

Nasvet: Česen, kari, kurkuma, kajenski poper, ingver…vsebujejo več kot 200 biološko aktivnih učinkovin, ki delujejo kot antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik…

5. Antioksidanti in vitamin C

Antioksidanti so snovi, ki upočasnijo in preprečijo oksidacijo celic.

Nasvet: Najbogatejša naravna vira antioksidantov in vitamina C sta sveže sadje in zelenjava: borovnice, pomaranče, črni ribez, kivi, grenivka, limone, peteršilj, brokoli, cvetača, špinača, paradižnik.

Kupujte sezonska živila, saj so bogatejša z vitaminom C.

6.Marelične peške

Nasvet: Marelice in njihova jedrca vsebujejo snov laetril ali amigdalin, kar je drugo ime za vitamin B17, ki se sprosti ob rakavi celici in raka – ubije.

Laetrile, se nanaša na koncentrirani izvleček iz mareličnih pečk. Laetril dokazano uničuje rakave celice in je del holističnega zdravljenja, ki vključuje prehransko terapijo, ki je prilagojena posamezniku ( z malo ali nič živalskih beljakovin) in detoksifikacijo organizma.

7. Razkisanje telesa – bazični prah

Ko smo zdravi ima naša slina pH vrednost v razponu med 7.5 in 7.1, rakavi bolniki imajo vrednosti okoli 4.5.

Rakave celice lahko živijo le v kislem okolju, v bazičnem pa ne, torej moramo najprej poskrbeti za bazičnost našega telesa. Razkisanje organizma je nujno potrebno, saj bomo le tako, ko bo naše okolje bazično, lahko sprejemali pomembne vitamine in minerale iz hranil in z njimi tudi v resnici nahranili naše celice. Kadar smo prezakisani, jih telo porablja le za nevtralizacijo odvečnih kislin in ne za hranjenje naših zdravih celic.

Nasvet: Uživanje bazičnega prahu, ki je mešanica naravnih rastlin in zelišč, je prvi korak, ki ga moramo narediti, da nam bo zdrava prehrana resnično pomagala in bo nahranila naše celice.

In še nekaj kratkih nasvetov Alje Dimic:

– sveže stisnjen česen je do sedaj najboljši vir za protirakave mešanice;

– zeleni čaj vsebuje veliko količino katehinov, ki se ponašajo z mnogimi protirakastimi lastnostmi;

– jejte veliko brusnic;

– za povečanje omega-3 maščobne kisline je potrebno jesti “mastne” ribe (sardine, losos in skuša) enkrat ali dvakrat tedensko oziroma dodajte v vaš zajtrk s kosmiči eno žličko lanenih semen. Laneno seme je v zadnjem obdobju postalo zelo popularno, saj predstavlja bogat vir Omega-3 esencialnih maščobnih kislin, poznanih tudi kot Alfa Linoleične (ALA). Raziskave so pokazale, da laneno seme deluje preventivno pred obolelostjo pred rakom;

– jejte dvakrat tedensko paradižnikovo omako (bolj učinkovita kot surov paradižnik) in tveganje za obolenjem raka na prostati se bo zmanjšalo za 25 odstotkov;

– citrusi so bistvena hrana v boju proti raku, kajti delujejo direktno na rakaste celice. Topna prehranska vlaknina pektin, ki je tako učinkovit pri ohranjanju zdravega srca, deluje tudi kot snov, ki preprečuje raka. Topna prehranska vlaknina pektin, ki je tako učinkovit pri ohranjanju zdravega srca, deluje tudi kot snov, ki preprečuje raka. Vsebuje namreč zaviralce (antagoniste) rasti, ki se bodo mogoče celo še izkazali kot zaviralci tumorjev;

– dnevno bi bilo potrebno zaužiti 50 g soje. Zdravilne učinke pripisujejo izoflavonom v soji, ki jim pravijo tudi rastlinski estrogeni ali fitoestrogeni. Fitoestrogeni delujejo podobno kot človeški estrogeni, vendar v blažji obliki. Ti dve vrsti izoflavonov pomagata preprečevati tiste vrste raka, ki so povezane s hormoni, na primer raka na dojkah in na prostati;

– dnevno zauživanje 40 g temne čokolade (čokolada, ki vsebuje več kot 70 odstotkov kakava) ima pozitivne učinke na zdravje in naj zamenja ali zmanjša tiste sladkarije, ki nimajo fitokemikalij;

– ingver sodi med varovalna, za zdravje najpomembnejša živila. Je močan antioksidant, ki sodi med najučinkovitejša naravna zdravila proti raku;

– nove raziskave kažejo, da uživanje olivnega olja zmanjšuje tveganje za rak dojke in debelega črevesja.

Objava izraža mnenja avtorja vsebine, pri čemer Lifestyle natural ne odgovarja za točnost podatkov.

Nasprotniki vitamina B 17 imajo dober izgovor: ta snov namreč vsebuje cianid, ki je na slabem glasu kot modra galica (bakrov sulfat s kristalno vodo) in je strupen. A dejstva govorijo drugače: še nikdar ni nihče umrl ob uživanju vitamina B 17. Ta snov je namreč zelo “inteligentna”. Dr. Krebs je ugotovil, da B 17 sestoji iz ene molekule hidrogencianida (modra galica), ene molekule benzaldehida (sredstvo proti bolečinam) in dveh molekul glukoze (grozdni sladkor, monosaharid). Obe prvi snovi sta močna strupa, ki sama lahko povzročita smrt. Njuna kombinacija znotraj vitamina B 17 pa je stabilna, kemično neaktivna in nestrupena. To spojino lahko stre samo encim beta-glukozidaza. Ta encim je sicer prisoten v vsem telesu, na tistih mestih pa, kjer so se stvorile rakave celice, se nahaja v ogromnih količinah. Beta-glukozidaza razpara molekulo B 17 na tistem mestu, kjer se je stvoril rak. Oba strupa se sinergetsko spojita in s tem ustvarita superstrup, ki je nekajkrat močnejši, kot sta obe snovi v izoliranem stanju. Zahvaljujoč selektivni strupenosti molekule B 17 zadane rakavo celico kemična smrt. Encim rhodaneza prevzame pri tem nadzorno funkcijo. V telesu ga je zelo malo po celem telesu, ni ga pa tam, kjer so se naredile rakave celice! Ko B 17 pride v stik z zdravimi celicami, rhodaneza razstrupi cianid (iz modre galice) in oksidira skupino benzaldehidov, kar seveda pomeni, da B 17 postane aktiven z zelo ostro natančnostjo samo na mestih, ki jih je napadel rak, ne pa na zdravem tkivu. Oba stranska produkta, ki nastaneta kot reakcija z rhodanezom – namreč tiocianat in benzojeva kislina -, pa celo obogatita zdrave celice s hranilnimi snovmi. Če pa je teh snovi preveč, se izločajo z urinom.

Å e enkrat poudarjamo: v laetrilu ni “prostega” vodikovega cianida. Å ele ko pride laetril v stik z encimom beta-glukozidaza, tvori dve molekuli glukoze, grozdnega sladkorja, eno molekulo bezaldehida in eno vodikovega cianida – hidrogenski cianid – HCN. Samo rakava celica vsebuje ta encim. Ključna beseda pri tej zadevi je, da mora HCN šele nastati, saj ne plava prosto v laetrilu in se potem sprosti, ampak mora biti oblikovan. Encim beta-glukosidaza in samo ta encim lahko tvori HCN iz laetrila. Če ni v telesu rakavih celic, potem tudi ni beta-glukosidaze, če te ni, HCN ne more nastati iz laetrila. Benzaldehid, ki se oblikuje ob tej kemični reakciji, je za rakavo celico skrajno strupen.

MACA, ČUDEŽ NARAVE (Miša Čermak)

Uživajo jo Nasini astronavti, nekateri slovenski ginekologi, le zakaj za vraga je ne bi poskusila tudi sama, sem se spraševala, ko sem vihala nos nad kozarcem z vodo, v kateri se je raztapljal na drobno zmlet svetlo rjav koren rastline maca, ki raste v perujskih Andih. Tudi pri nas spada med prehranska dopolnila, čeprav viri, članki, pričevanja in tudi predavanje avstralske znanstvenice dr. Lily Stojanovske na simpoziju slovenskih in hrvaških znanstvenikov s področja menopavze in andropavze pred dvema letoma kažejo, da je maca veliko več. Njeni pozitivni učinki so presenetljivi: okrepi vitalnost in vzdržljivost, zmanjšuje čustven odziv na stres, dviguje libido, vpliva na plodnost pri obeh spolih, bistveno izboljšuje počutje v menopavzi in andropavzi, uravnava težo, izboljšuje kakovost kože, las ter še in še. Ljudje, ki jo uživajo, to potrjujejo. S čudežno, čudodelno rastlino me je seznanil glasbeni znanec Iztok Černe, ki maco uživa že tri leta, prav tako njegova družina. »Na potovanju po Maroku mi jo je ponudil španski turist. Običajno ne pokusim prehranskih dopolnil, ki jih oglašujejo, ampak samo tista, o katerih po oceni sestavin in tudi internetnem ter drugem iskanju informacij menim, da so tega vredna. Tako sem užival Q10, alge, ginseng, ginko, vendar se kljub temu, da sem jih jemal kar dolgo, nisem počutil bolje – no, slabše pa tudi ne. Ker se mi je zdelo učinkovanje mace zanimivo, sem se odločil, da jo preizkusim – ne da bi kaj pričakoval. Na moje veliko presenečenje sem že po enem tednu začutil pozitivne učinke, tako psihične kot fizične. Čeprav nimam občutka, da sem nervozen tip, mi drobni vsakdanji problemi niso več vzbujali nekakšne drobne napetosti, sočasno pa se je kljub umirjenosti okrepilo čutno zaznavanje, povečala sta se energija in občutek zadovoljstva. Ko sem bral o maci na internetu, sem ugotovil, da so ti pozitivni psihološki učinki posledica njenega vpliva na zmanjšanje ravni stresnega hormona kortizola v organizmu – in s tem na povečanje ravni hormona zadovoljstva, serotonina (imenujejo ga tudi hormon sreče, op. a.). Zdaj imam precej več energije tako pri delu kot pri športu.«
Uporabljali so jo že Inki. A kaj je maca, kje rase in kaj je v njej tako čudežnega, da pomaga telesu in duši – ob tem pa ne vsebuje rastlinskih hormonov, poživil ali kakršnihkoli dodatkov, niti glutena in sladkorja, je brez neželenih učinkov in jo lahko uživamo sočasno z zdravili ali drugimi prehranskimi dopolnili? Maca je staro inkovsko ime za zdravilno rastlino, ki raste visoko v perujskih Andih. Je edina užitna rastlina, ki uspeva na nadmorski višini več kot 4400 m, torej rase v ekstremnih vremenskih razmerah (velike temperaturne razlike, visok UV-faktor, pomanjkanje kisika in močan veter). Svojo moč črpa iz vulkanske zemlje, bogate z minerali, za svojo zaščito in preživetje pa vsebuje kar petinpetdeset pomembnih aktivnih hranil, ki so pomembna tudi za človeški organizem. Uživamo koren mace, ki se posuši in zmelje brez kakršnihkoli dodatkov, tako da ostanejo razmerja snovi enaka, kot jih je ustvarila narava. Najkakovostnejša je tista maca, ki jo pridelujejo na najvišji možni nadmorski višini s kolobarjenjem – kar pomeni, da jo lahko v isto zemljo zasadijo le vsakih pet let. Odkar je bolj znana, jo pridelujejo tudi niže, nekateri celo brez kolobarjenja, tako da je treba biti pri nakupu pozoren in kupovati pri preverjenih prodajalcih. Zdravilno moč korena so poznali že inkovski vladarji, saj so jo dajali vojščakom pred borbo, da so bili močnejši. Ko so Å panci zavzeli inkovsko državo, so jim morali domačini dajati maco kot davek. Pošiljali so jo v Å panijo in tam so jo, potem ko so spoznali njene pozitivne učinke, uživali tudi na dvoru. Uživali pa so jo tudi španski zavojevalci v Andih, s čimer so zdravili svojo neplodnost – ta je bila posledica nevajenosti na življenje v visokogorju. Maco so dajali celo konjem in kobilam za plodnost. Pozneje je zunaj Andov znanje o tej rastlini utonilo v pozabo. Okoli leta 1960 pa je perujska znanstvenica dr. Gloria Chacon začela raziskovati to rastlino in jo tudi predstavila svetu.
Skrivnost mace. Ugotovila je, da je maca bogat vir vitaminov, mineralov, aminokislin (vsebuje jih kar devetnajst od skupno dvajsetih!) in nenasičenih maščob. Poleg tega vsebuje štiri alkaloide, ki so svojstveni samo za maco in jih je poimenovala: macaina 1, 2, 3 in 4. Učinkovanje mace je, pravi, sinergija vseh pomembnih hranilnih snovi in teh alkaloidov. Učinkuje na žlezo hipofizo, nekako jo pomladi in spodbuja, da izloča hormone v svojstvenem razmerju za vsakega človeka. Hipofiza s hormoni kontrolira druge žleze (ščitnico, nadledvično žlezo, pankreas, spolne žleze …), te pa posledično uravnavajo delovanje vseh organov.
Najizrazitejši učinki pa so (maca blaži tudi simptome PMS in uravnava menstrualni ciklus) pri ženskah v menopavzi. Vročinski valovi bistveno oslabijo ali pa popolnoma izginejo. Ker je tudi depresivnih občutkov manj, se razpoloženje izboljša. V veliki meri olajša vse fizične težave, ki spremljajo menopavzo, ko postane menstruacija neredna, se to dostikrat zopet uredi. Kar je zelo pomembno, ker se organizem hitreje stara, ko se poruši hormonsko ravnovesje in zniža raven hormonov. Tudi zunanjost ostaja mladostnejša (videz kože, sijoči lasje, čvrsti nohti …).Ameriška znanstvenica dr. Viana Mueller je z analizami ugotovila, da pri nadomestni hormonski terapiji, v kateri se uživajo hormoni v kemični obliki, žleze, ki proizvajajo hormone, običajno zakrknejo in lahko celo nehajo proizvajati hormone.

PRAZNIÄŒNO BOWLANJE

Včeraj zvečer smo se dobili na bowlingu. Prišlo nas je sedem – dva moška in pet žensk, ki smo tako želele ovekovečiti 8. marec – ženski praznik. Sedeli smo za okroglo mizo. Motilo me je, ker je bila tako velika, da se med pogovorom nismo razumeli. Potem še glasba iz radia, pa družba pri sosednji mizi si je dala duška z glasilkami. Zato nisem razumela sogovornika na drugi strani mize, ki je pripovedoval svojo izkušnjo o prenehanju kajenja. Bila je dolga zgodba, slišala pa sem je le pol.
Mislila sem, da bomo začeli bowlati takoj po prihodu, torej ob 19h, pa so bile steze zasedene, zato smo pili vino s koka kolo in klepetali. Medtem je naša družba naročila pice in jih že skoraj pojedla. Sama nisem jedla, ker sem imela želodčne težave. Končno smo dočakali dvajseto uro. Preselili smo se na stezo in začeli športati. Ena od nas se je prvič srečala z bowlingom, zato je bila malce nerodna in še s stezo nekaj ni bilo v redu. Tudi na zaslonu so se dogajale čudne stvari, a smo to z malo dobre volje premostili. Prišli smo na rekreacijo in ne tekmovat. Nadaljevanje je potekalo brez problema. Na stezi smo igrale tri igralke, na sosednji pa dve igralki in dva igralca. Metala sem slabo, strike ni hotel pasti. Na koncu sem bila izmed vseh sedmih najboljša. Moža sem poklicala, naj me pride iskat. Prišel je pred koncem igre. Pogledal je rezultate in igro, nato pa odšel v avto in me počakal, mi pa smo poravnali račun. Malo se je zatikalo, na koncu pa smo le pravično razdelili stroške in odšli domov.

OB DNEVU ŽENA V PREMISLEK (- MMC RTV SLO)

Nekoč sem dejal, da bi v Sloveniji lahko imeli predsednico države ali predsednico vlade. Danes to trdim še z večjim prepričanjem.
Radovan Žerjav, predsednik SLS

Ženske v Evropski uniji zaslužijo 17,5, v Sloveniji pa osem odstotkov manj kot moški. Prisiljene so skrbeti za kariero in družino hkrati, zato je slednja kot osnovna celica družine ogrožena, izpostavlja SLS. “Danes je praznik žensk, a potrebno se je vprašati, ali lahko danes vse ženske praznujejo” je na včasih podrejen položaj žensk na tiskovni konferenci izjavil predsednik SLS-a Radovan Žerjav. Kot vodja politične stranke je izpostavil predvsem deficit žensk v politiki. Ob tem je opozoril na kvote, ki so sicer namenjene vzpostavljanju ravnotežja ter vsaj minimalne udeležbe žensk v politiki, a v praksi pogosto delujejo proti temu: “Imamo nek občinski odbor, ki je bil sestavljen skoraj samo iz žensk. Zavoljo teh kvot smo morali ravno tam, kjer je bilo možno več žensk spraviti v politiko, te izločiti. Å koda.”

“Od nas se pričakuje, da bomo ostajale doma in potisnile kariero nazaj, je dejala predsednica Slovenske ženske zveze pri SLS-u Vesna Starman. V Sloveniji se po njenih besedah soočamo s feminizacijo poklicev, kar da se kaže tudi v mačehovski politiki države, ki navkljub statističnim podatkom o povečani rodnosti ni pripravila in povečala števila vrtcev – le več otrok v eno skupino da je natlačila. Mnogo otrok je tako ostalo pred vrati vrtcev, starši pa so prisiljeni najemati varuške – “varuške, in ne varuhe”, je poudarila. Ženske pogosto za isto delo prejmejo manjše plačilo kot moški; ob tem pa da ostaja skrb za otroke in vzdrževanje doma skoraj izključno žensko breme. Ker ob vsem tem zaradi bioloških posledic svojega spola (materinstvo) težje dobijo zaposlitev, to pomeni velik pritisk na ženske, je dejala Starmanova. “Koliko bomo morale še požreti, da se bomo lahko končno postavile v prve vrste,” se sprašuje.

KAVA – ÄŒRNA ENERGIJA (Tili Kojić)

Kavo sem oboževala, še preden sem jo pravzaprav poskusila. Že samo njen vonj! Kot otrok sem vedno hotela biti zraven, ko so odpirali nov zavojček kave. Piti sem jo začela v študentskih letih, in sicer cele lonce, da smo lahko prebedeli vse noči, ko smo študirali za izpite. In zavezanost dišečemu črnemu zvarku je ostala. Samo nekaj je kalilo užitek. V osemdesetih letih so bili namreč strokovnjaki za prehrano odločeni, da je s pitjem kave nekaj narobe. V stotinah študij so skušali odkriti nevarnosti pitja kave in ji skušali pripisati marsikaj, od visokega krvnega tlaka do raka. Pred nekaj leti pa so v članku v ameriški reviji Jejmo dobro (Eating Well) objavili pregled izsledkov teh študij in prišli do presenetljivega odkritja: uživanje kave se je, tudi če pijemo večje odmerke tega visokooktanskega napitka, pokazalo kot razmeroma varno za večino odraslih oseb. Skuhalo pa se je še večje presenečenje. Skodelica ali dve kave, nemara celo tri so lahko celo koristne za vaše zdravje. Poročila eno za drugim navajajo povezavo pitja kave s “stranskimi” koristmi za zdravje, ki ga prinaša. Po enem od njih pivci kave zmanjšujejo možnost za nastanek žolčnih kamnov. Drugo pravi, da pitje kave zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni. Prvo je poročilo znanstvenikov s kalifornijske univerze v Irvinu, ki so preučevali zdravje in navade več kot 13 tisoč prebivalcev upokojenske skupnosti, in sicer več kot enaindvajset let. Pri upokojencih, ki so popili vsaj eno skodelico kave na dan, je bila možnost, da bodo umrli, za celih deset odstotkov manjša. Alan Leviton, epidemiolog s harvardske medicinske univerze, ki že skoraj petindvajset let preučuje študije in raziskave o kavi ter popije po dve skodelici kave na dan, pravi, da že leta obstajajo dokazi o koristnih učinkih kave. Na drugi strani so v študijah vedno izhajali iz domneve, da je kava najbrž škodljiva, zato so se bolj usmerjali na iskanje negativnih posledic na zdravje.

Dehidracija

Ker se krepi izločanje urina, kofein pospešuje izločanje tekočine iz telesa. Zato napitki s kofeinom pravzaprav izzivajo in ne gasijo žejo. Posledica vsega tega je vse večja dehidracija organizma. Zato je jasno, da mladi, ki gasijo žejo z energetskimi napitki, pravzaprav škodujejo svojemu organizmu.

Pogosto so bili v zmoti

Starejše študije so kazale na povezavo med pitjem kave in rakom, dokler niso raziskovalci podrobneje preučili podatke in odkrili, da je pravi krivec pravzaprav cigareta ob kavi in ne pitje kave. Zdaj se začenjajo zbirajo dokazi, da je pitje kave lahko celo koristno, toda potrebna bo določena kritična masa rezultatov v drugi smeri, preden se bo razmišljanje začelo spreminjati. Toda spremembe so že nastopile.

Proti žolčnim kamnom?

Ena od prvih dobrih novic o kavi se je pokazala, ko so laboratorijski raziskovalci ugotovili, da kofein lahko skrči žolčne kamne kalcificirane kamenčke, ki včasih povzročijo napad, ki ga spremljajo hude bolečine. Epidemiologa Michaela Leitzmanna je zanimalo, ali redni pivci kave lahko znižajo tveganje za nastanek bolezni žolčnika in žolčnih kamnov. S kolegi je pregledal podatke o zdravju in prehrani, ki so jih zbrali v treh desetletjih pri več kot 46 tisoč moških in več kot 80 tisoč ženskah. Pokazalo se je, da so bili žolčni kamni pri pivcih kave manj pogosti kot pri tistih, ki so se kavi izogibali.
Omenjene študije sicer ne dokazujejo vzroka in učinka. Lahko da pivci kave počnejo še kaj drugega, čemur bi lahko pripisali zniževanje tveganja. Kljub temu imajo podatki že zaradi velikosti vzorca več kot 125 tisoč ljudi svojo težo. In učinek je bil odvisen od odmerka več kave ko so ljudje spili, manjše so bile njihove možnosti za nastanek žolčnih kamnov. Pri tistih, ki so pili po eno skodelico kave na dan, je bilo tveganje manjše za 13 odstotkov, pri tistih, ki so pili po dve, je bilo manjše za 21 odstotkov, pri ljudeh, ki so spili po štiri ali več skodelic kave na dan, pa je bilo tveganje manjše za 33 odstotkov.

Manjše tveganje za parkinsonovo?

Druga dobra novica je bilo filtriranje. Na temelju podatkov iz študij, opravljenih na isti populaciji, so še ugotovili, da so imeli moški pivci kave manjšo možnost za razvoj parkinsonove bolezni, stanja, ki moti možganski nadzor nad gibanjem in ravnotežjem. Tudi pri ženskah so ugotovili koristi. Toda medtem ko so se zdeli moški bolj zaščiteni pred parkinsonovo boleznijo, če so spili več kave, so se koristi pri ženskah pokazale, če so pile po eno do tri skodelice kave na dan. V naslednji analizi je epidemiolog Frank Hu ugotovil, da pivci kave znižujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Moški, ki so spili po šest skodelic kave na dan, so prepolovili tveganje za nastanek bolezni v primerjavi s tistimi, ki so kavo pili samo občasno. Ženske so znižale svoje tveganje za približno 30 odstotkov. Lahko da so ti izsledki gola naključja, toda čedalje več študij potrjuje prednosti pitja kave. Ko so raziskovalci na oddelku za vojne veterane v Honoluluju pregledali podatke o več kot osem tisoč moških, ki so jim sledili več kot tri desetletja, so ugotovili, da so pivci kave znižali tveganje za razvoj parkinsonove bolezni. V študiji, ki je zajela 17.111 moških in žensk, leta 2002 objavljeni v britanski medicinski reviji The Lancet, so nizozemski raziskovalci poročali, da ljudje, ki popijejo po sedem skodelic kave na dan, prepolovijo tveganje za razvoj diabetesa v primerjavi s tistimi, ki spijejo po dve skodelici ali manj. Å vedska študija, objavljena 2004, ki je kar 18 let zasledovala 1361 žensk, je odkrila naslednje: več kave ko popije ženska, manjše so njene možnosti za razvoj sladkorne bolezni.

Kje se skriva kofein

Kokakola 130 mg
Pločevinka energetske pijače (250 ml) 90 mg
Espresso (45 ml) 100 mg
Turška kava (85 ml) od 40 do 70 mg
Skodelica kave brez kofeina od 3 do 4 mg
Ledeni čaj (300 m) 50 mg
Indijski čaj (200 ml) od 50 do 70 mg

Kaj je pravzaprav v skodelici kave?

Kofein je njena najbolj znana sestavina, toda kava je kemično zelo zapletena, zato skodelica kave vsebuje na stotine snovi, od katerih jih nekaj šele začenjamo spoznavati. Kofein v kavi je razlog, da se ji nekateri ljudje popolnoma izogibajo ali pa uživajo dekofenizirano različico. Ironično, toda prav kofein je glavni “krivec” za nekatere zaščitne lastnosti kave. V Leitzmannovi študiji o žolčnih kamnih, na primer, je bilo z znižanim tveganjem povezana kava s kofeinom in ne dekofenizirana različica. Tudi študije o parkinsonovi bolezni so ugotavljale, da zaščito ponuja kofein (v obeh študijah so ugotovili, da tveganje znižuje tudi uživanje kofeina iz drugih virov, kot so čaj ali kola).

Bogat vir antioksidantov

Kava se je izkazala tudi kot bogat vir antioksidantov, snovi, ki jih najdemo v sadju ter zelenjavi in ki zavira škodo, ki jo celicam povzročajo reaktivni kisikovi atomi. Antioksidanti sestavljajo okoli deset odstotkov nepraženih kavnih zrn, kofein pa le približno odstotek.

Kvinidi

Druge, na novo odkrite snovi, bodo najbrž pomagale razložiti zmanjšano tveganja za razvoj sladkorne bolezni pri pivcih kave. Znanstveniki raziskujejo snovi, imenovane kvinidi, ki so za kavo edinstveni in nastajajo med postopkom praženja. Kot kaže, kvinidi izboljšujejo sposobnost jeter, da presnavljajo glukozo, kar lahko ohrani ravni krvnega sladkorja na enotni stopnji, to pa nas varuje pred diabetesom. Nemški raziskovalci z Univerze v Münstru so nedavno poročali o odkritju antioksidanta, imenovanega metilpiridin, ki ga najdemo skoraj izključno v praženih kavnih zrnih in ki lahko pomaga v boju proti raku.
Raziskave o antioksidantskih močeh kave se šele začenjajo, toda zgodnje ugotovitve so spodbudne. S študijo, ki so jo lani opravili angleški strokovnjaki z Univerze v Glasgowu, so ugotovili, da kava vsebuje takšne ravni antioksidantov, kot jih najdemo v črnem čaju, in da posebna mešanica antioksidantov v kavi lahko hitreje preide v krvni obtok. V študiji, ki so jo opravili na Norveškem, domovini strastnih pivcev in ljubiteljev kave, so ugotovili, da kava vsebuje več antioksidantov kot karkoli drugega na našem jedilniku.
Å e nekaj me je zanimalo:

Kaj daje kofeinu v kavi njegov učinek?

In ali nas kofein dejansko ohranja budne, celo bolj storilne? Zgodaj zjutraj je to pijača, ki jo največkrat popijemo. In roko na srce, ne zaradi njenega antioksidantskega učinka, marveč zaradi poživljajočega učinka kofeina..
Kofein deluje tako, da blokira receptorje snovi, imenovane adenozin, ki sicer spodbuja spanje. Raven adenozina čez dan narašča. Dlje ko ste pokonci, višje ravni adenozina boste dosegli. Z blokiranjem receptorjev adenozina se kofein zoperstavi zaspanosti, zaradi česar se ljudje počutijo bolj budni in pozorni. Zaradi kave ne bomo pametnejši, lahko pa izboljša hitrost in točnost našega mentalnega odgovora. Skrbno odmerjanje kofeina bi lahko izboljšalo delovanje in preprečilo nesreče pri ljudeh z dolgimi delavniki, kot so medicinski delavci, gasilci in reševalci. Večina ljudi pa uživa kofein popolnoma napačno, in sicer tako, da spije skodelico ali dve zjutraj. To je pravzaprav zadnje, kar potrebujemo, saj je zjutraj raven adenozina najnižja. Bolje je začeti piti kavo sredi dneva in jo odmerjati skozi popoldan, seveda če je vaš cilj ubraniti se zaspanosti.
Toda milijoni odvisnikov od kave se vendar ne morejo motiti in verjetno imajo kak razlog za to, da je njihova prva jutranja misel posvečena kavi. Seveda obstaja, in sicer stanje, imenovano spalna lenobnost. Nekateri ljudje imajo večje težave pri prehodu iz spanja v budnost. Trpijo za nekakšno motnjo mentalne funkcije, včasih še dve uri po tem, ko se zbudijo. Kofein v kavi pospeši ta proces.

Nevarne kombinacije

Mešanje alkohola z napitki, v katerih je kofein, lahko povzročijo veliko škodo. Ko so pred nekaj leti na Å vedskem ugotovili, da so trije mladi ljudje umrli zaradi mešanja energetskih napitkov in vodke, so se zdravstvene službe v vseh medijih oglasile z opozorilom, da mešanje alkohola in energetskih napitkov lahko pripelje do številnih zdravstvenih težav.

Ali obstaja kak razlog, zakaj ne bi ljubili kave?

Pravzaprav jih je malo. Ljudem z nerednim srčnim utripom pogosto svetujejo, naj se izogibajo kofeinu, zaradi skrbi, da bi to lahko poslabšalo aritmijo. In če imate težave s spanjem, poskusite zmanjšati uživanje kofeina, da bi se prepričali, ali je to tisto, kar vas moti na poti do vašega počitka.
Pogosti so tudi nasveti nosečnicam, naj omejijo uživanje kofeina iz vseh virov. Razlog je v tem, da kofein povečuje tveganje za splav, čeprav se glede tega ne strinjajo vsi strokovnjaki. Eden od signalov zdrave nosečnosti je, da nosečnica začasno izgubi okus za kavo. S pretiranim uživanjem kofeina je povezana tudi nizka porodna teža in ker kofein prehaja v materino mleko, pediatri svetujejo doječim materam, naj se izogibajo pitju kave.
Glede na zadnje dobre novice o kavi, bi vprašanje verjetno morali obrniti. Ali naj ljudje, ki ne pijejo kave, razmislijo o tem, da bi si natočili skodelico ali dve?

Aritmija

Pijačam, ki vsebujejo kofein, kot so kava, energetski in kola napitki, bi se morali izogibati preobčutljive osebe, otroci in nosečnice. Predoziranje s kofeinom, zlasti če ga mešamo z alkoholom, lahko izzove aritmijo ali nepravilno bitje srca, a tudi kardiovaskularni kolaps.

Kava ni univerzalni napitek

Spodbudna kot so zadnja dognanja, jih vendarle morajo potrditi še druge študije. Znanstveniki morajo bolje razumeti, kaj je v kavi in kako deluje na telo. Konec koncev bodo zlasti za resne bolezni, kot sta parkinsonova in diabetes, aktivne snovi, odkrite v kavi, najbrž sintetizirali v zdravila, tako da bo mogoče odmerek skrbno vzdrževati. Nekaj farmacevtskih družb je že začelo raziskovati te možnosti. Kar zadeva antioksidante, jih lahko dobite v vrsti živil, od čajev do pomaranč. Če spadate med tiste, ki že uživajo v skodelici ali dveh, so zadnje ugotovitve še en razlog za slavljenje čutne naslade, ki jo daje kava. Sporočilo je, da pitje kave za večino ljudi ni nevarno. Če pa se bo pokazalo, da je to nekaj koristnega, toliko bolje.

Učinek kave na Balzaca

Znanstveniki niso prvi, ki so odkrili vrline “brnenja”, ki ga dobimo od pitja kave. Pisatelji so jo slavili že dolgo tega. Honore de Balzac je na primer rekel, da se, ko popije skodelico kave, “takoj zgodi splošna zmešnjava ideje se začnejo premikati kot bataljoni velike vojske na bojnem polju, stvari, ki se jih spomnimo, začnejo prihajati v hrupnem galopu, lahka konjenica prispodob ustvari veličastno spremembo… vzide nasmeh in papir je prekrit s črnilom …”

Usodna kombinacija

Mladi so zelo hitro sprejeli energetske napitke, v prepričanju, da jih lahko pijejo v neomejenih količinah. Napitki, ki dajejo moč, so postali zelo modni in trendovski. Toda proizvajalci niso predvideli mešanje teh napitkov z alkoholom, a tudi tega ne, da je veliko oseb občutljivih na alkohol in kofein.

Stimulans in depresant

Znani so medsebojni vplivi zdravil in alkohola, in vsi vemo, da jih ne smemo mešati. Čeprav energetski napitki niso zdravila, so dogajanja v organizmu podobna. Dve nasprotji se ne prenašata kofein je stimulans (spodbuja dejavnost), alkohol pa je depresant (umirja). Torej oba delujeta na možgane. Če pa jih uživamo v večjih količinah (in mladi to pogosto počnejo), ima to lahko za posledico tudi srčno-žilni napad. Kdor ga preživi, teh dveh snovi zagotovo ne bo več mešal. Toda nista sporna samo kofein in alkohol v napitkih. V energetskih napitkih pogosto najdemo tudi efedrin, ko pa se pomešajo te tri snovi, je njihovo delovanje podobno delovanju ekstazija. Do naglega kolapsa ni več daleč. V ZDA so tako prepovedali uporabo efedrina, dejanske učinke kofeina na organizem pa so odkrili šele nedavno.

Kofein in glavobol

Skodelica espressa vsebuje približno 60 mg kofeina, liter kola napitka približno 130 mg, v eni pločevinki (250 ml) energetskega napitka pa je približno 90 mg kofeina. V čaju poleg kofeina najdemo še druge alkaloide, kot sta teofilin in teobromin. Od čokolade do toplega kakava, vsi izdelki, katerih glavna sestavina je kakav, tudi vsebujejo kofein. Ne gre pozabiti, da je kofein sestavina številnih sredstev za lajšanje bolečine (v količinah od 60 do 200 mg), a tudi, da kofein v velikih količinah lahko povzroči glavobol.

Učinek po 15. minutah

Že četrt ure po tem, ko smo spili napitek, kofein pride v kri. Ker deluje spodbuja centralni živčni sistem, pospešuje delovanje srca, zaradi česar je telo bolje oskrbovano s kisikom.

Za boljše razpoloženje

Kofein pospešuje porabo kalorij, dihanje, izločanje urina in želodčne kisline. Potem ko smo zaužili kofein, zelo hitro pride do izboljšanja razpoloženja, boljše koncentracije in motivacije (blaga evforija), toda takšno stanje traja razmeroma kratek čas, od 30 do 60 minut. Tedaj nastopi druga, depresivna faza. Večji odmerek kofeina stanja ne izboljša, ampak ga poslabša; pogosteje ko se uporablja, slabše deluje. Če spijete štiri pločevinke energetskega napitka, boste vnesli v telo približno 350 mg kofeina, kar je dovolj za evforijo v prvi, depresijo v drugi in nespečnost v tretji fazi.

Razbijanje srca in bes

Mednarodni Olimpijski odbor obravnava kofein kot drogo in kaznuje tekmovalca/tekmovalko, če v urinu najdejo velik delež te snovi. Koncentracija do 12 mg/l je sprejemljiva, toda kar je več od tega, že velja za doping. Po osmih skodelicah močne kave lahko dosežemo koncentracijo tudi do 700 mg/l. Kot stimulans lahko kofein odloži občutek utrujenosti. Deluje še bolje, če več dni pred tem nismo zaužili nobenega napitka, ki bi vseboval kofein (kava, čaj, kola). Povprečno občutljiv človek lahko prenese dnevni odmerek od 100 do 130 mg kofeina (to je enako dvema, trem skodelicam kave ali eni in pol pločevinki energetskega napitka), če pa zaužijemo dvakrat, ali celo trikrat večjo količino, pride do nespečnosti, migrene, razbijanja srca in napadov besa, kar so zanesljivi znaki, da je prišlo do zastrupitve.

SKODELICA TOPLE ČOKOLADE POPRAVLJA RAZPOLOŽENJE (hrvaško)

Ljubav je poput tople čokolade, na početku vas iznenadi njezina toplina, a poslije vas dugo drži ugrijanima, misao je nepoznatog autora. U hladne zimske dane ništa ne grije kao šalica tople čokolade ili kave kojoj su dodani rum, žumanjci i slatko vrhnje – meč‘imurska kava. Za ovaj fini napitak potrebno je 40 g kave, 40 ml ruma, 4 jaja, 160 g šeč‡era, 200 ml vrhnja za šlag i 20 grama ribane čokolade. U posudu ulijte 500 ml vode, dodajte šeč‡era prema želji i ostavite da zavrije. Nakratko odlijte pola količine vode. U vruč‡u vodu dodajte mljevenu kavu i vratite iznad vatre da zavrije te ulijte vodu koju ste odlili. U čaše ulijte 150 ml kave i svakoj dodajte 10 ml ruma. U zdjelu iznad pare stavite žumanjke i šeč‡er te miješajte dok ne dobijete kremu. Ulijte je u čaše, ukrasite šlagom i pospite čoko-mrvicama.

Vruč‡i napitak od rogača

Potrebno je 40 g mljevenog rogača, 40 g šeč‡era, 400 ml mijeka, 400 ml vode i prašak za šlag. U posudu ulijte vodu, šeč‡er, rogač i kuhajte 3-5 minuta. Istucite šlag-pjenu. U posudu s rogačem dodajte mlijeko i prije nego što zavrije, maknite s vatre. Promiješajte. Ulijte u šalice i dodajte šlag.

Čaj od mente s čokoladom

Potrebno vam je 6 vreč‡ica čaja od mente, 6 šalica mlijeka i 6 žlica tople čokolade. U toplo mlijeko stavite vreč‡ice čaja. Nemojte ih vaditi dok mlijeko ne zakipi. Zatim mlijeku dodajte toplu čokoladu. Dobro promiješajte.

Med i naranča sa zelenim čajem

Jačanju imuniteta pomaže zeleni čaj, osobito onaj s medom i dvije kriške naranče. Čaj pripremete prema uputama i dodajte dvije žličice meda i promiješajte. Jednu krišku naranče iscijedite, a drugu pustite da pluta.

KALORIJ NI POTREBNO Å TETI (Vsi zdravi.org)

Zakaj je štetje kalorij nepotrebno?

V tem sestavku bomo razložili, zakaj se vam ni treba ukvarjati s preštevanjem kalorij. Namesto omejevanja kalorij se osredotočite na kurjenje več kalorij s pospeševanjem upočasnjene presnove. Kako, lahko preberete v nadaljevanju.

Mit o kalorijah

Če ste se kdaj odločili za katero od diet, je ta verjetno predvidevala preštevanje kalorij. Težava je tem, da preštevanje kalorij ne deluje. Natančna ocena kalorij je v vsakdanjem življenju praktično neizvedljiva, da sploh ne omenjamo njene zapletenosti in dolgotrajnosti. Dobra novica? Tega vam ni treba početi! Resnica je, da vam ni treba preštevati kalorij, če uživate pravo hrano na pravi način. Vaše telo samo ve, koliko hrane potrebujete za trdno zdravje. Kot si verjetno mislite, niso vse kalorije enake. Vzemimo 300-kalorijski krof – pravzaprav ga raje ne vzemimo. Krof je morda okusen, vendar vam bo ponudil le hiter dvig sladkorja, čemur bo sledil nagel energijski padec, vi pa boste kot bi mignil zopet lačni. Zdaj pa vzemimo zelenjavno omleto z enakim številom kalorij. Je okusna in vas prijetno napolni s trajno energijo za več ur.

Nasvet dneva:

Uživajte spodaj našteto hrano in vaše telo se bo naravno programiralo na izgubljanje odvečne teže:

– stročnice kot: fižol, soja, čičerika, grah, bob …
– polnovredne žitarice kot: pšenica, rž, oves, pira, ješprenj, proso, rjavi riž
– sveže (surovo) sadje
– zelenjavo
– jajca
– semena in oreščke
– ribe

Zakaj?

Vsej zgoraj našteti hrani je skupno naslednje: ali vsebuje malo sladkorja, ali veliko vlaknin, ali obojega (da sploh ne omenjamo bogastva drugih zdravilnih učinkovin). To pomeni, da vam ne dvigne hitro krvnega sladkorja. Namesto tega jo telo presnavlja oz. kuri zelo počasi. Krvni sladkor pomaga nadzorovati apetit. Če ga dvignemo hitro – s tem ko pojemo, denimo, krof – bomo lačni prav kmalu, in pripravljeni na nov krof. Če pa dvignemo krvni sladkor počasi – z ribami, jajci, zelenjavo ali kakšno drugo zdravo hrano – bomo siti več ur. In kaj je nauk te zgodbe? Različne vrste kalorij imajo različne učinke na to, kako naš organizem presnavlja hrano in koliko teže pridobivamo.

Rešitev:

Ne obremenjujte se s preštevanjem kalorij. Namesto tega se osredotočite na izbiro zdrave hrane – hrane ki je bogata z zdravimi učinkovinami in vlakninami. Uživanje zdrave, polnovredne hrane, ki vas nasiti, pomeni naravno vnašanje manj kalorij. A to še ni ves. Celo pri manjšem kalorijskem tovoru, boste imeli težave z izgubljanjem telesne teže, če ne boste poskrbeli za kurjenje kalorij, ki jih užijete. Čakajte malo! Slišali smo opozorila o nevarnostih prekomerne rekreacije. Da, vendar to ne pomeni, da se je treba rekreacji povsem izogibati. Rekreacija je bistvena za ohranjanje zdravja organizma, še posebej kosti in srca. Vendar pa veliko rekreacije in malo hrane vodi v stradanje, kar povzroči na koncu prenajedanje. In kje je tista varna sredina? Najmanj 30 minut gibanja trikrat tedensko. Obstaja pa še boljša pot kurjenja kalorij z manj gibanja. Bližnjica se glasi: pospešite svojo presnovo. To pomeni, da boste lahko povečali število kalorij, ki jih pokurite ČEZ CEL DAN, četudi se ne rekreirate. In to nas pripelje do naslednjega ključa. Pretvorite kalorije v energijo: povečajte svojo moč svoje presnove. Menite, da je rekreacija edini način kurjenja kalorij? Večina jih tako misli. Če je malo rekreacije dobro za izgubljanje teže, bi moralo biti veliko rekreacije še boljše, kajne? Ni nujno. Res je sicer, da intenzivnejša vadba pomaga k hitrejšemu kurjenju kalorij, ko ta traja. Vendar pa ne kurite kalorij samo v telovadnici. Pravzaprav branje, kuhanje, gledanje televizije in celo spanje kuri kalorije. Kaj ne bi bilo fino, če bi lahko povečali količino kalorij, ki jih pokurite takrat? No, to je možno. Kot smo že omenili, lahko to dosežete s pospešitvijo svoje počasne presnove. To enostavno pomeni, koliko kalorij pokurite medtem ko posedate naokoli, ne da bi kaj resnično počeli. V telesu imamo na tisoče drobcenih elektrarn imenovanih mitohondriji. Če lahko pripravimo telo, da jih ustvari več, ali vsaj obstoječe bolj učinkovite, bomo tudi sami postali elektrarna, ki kuri kalorije. Kako to dosežemo? Ali se spominjate ponavljajočih še šprintov, ki ste jim morali teči v šoli? Morda ste jih sovražili, vendar so v resnici enostaven in učinkovit način hitrejšega kurjenja kalorij. To se imenuje trening v intervalih – kratka, zelo intenzivna rekreacija, ki ji sledijo daljša obdobja milejše, lažje vadbe. Ne boste verjeli, vendar lahko že samo ta preprosta tehnika poveča sposobnost kurjenja maščob – tudi ko počvamo na kavču. Če to počnemo redno, lahko izgubljamo težo tudi do 9 krat hitreje kot bi jo z običajno rekreacijo.

Koncept je povsem preprost: rekreirajmo se pametneje, ne intenzivneje.

SLABOKRVNOST (Fidimed)

“ V napetem ritmu sodobnega življenja se nemalokrat počutimo utrujeni, šibki in brez prave volje do dela. Raziskave kažejo, da med najpogostejše vzroke utrujenosti spada slabokrvnost. V večini primerov gre za pomanjkanje železa, poleg njega pa so za dobro kri zelo pomembni tudi nekateri vitamini, ki sodelujejo pri tvorbi rdečih krvničk. Z nadomeščanjem manjkajočih mikrohranil si pogosto lahko pomagamo k boljši telesni in duševni kondiciji. ”

Slabokrvnost

Slabokrvnost ali anemija je stanje zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika do celic. Kisik se v pljučih veže na železo v hemoglobinu (beljakovina v rdečih krvničkah– eritrocitih) in potuje po telesu. Preskrba tkiv s kisikom je slabša, če je eritrocitov premalo, če so premajhni, krhki ali vsebujejo premalo hemoglobina. Razvoj slabokrvnosti je običajno postopen in ga zato težje prepoznamo. Kaže se kot kronična telesna in duševna utrujenost, ki je tako značilna spremljevalka sodobnega načina življenja, da pogosto niti ne pomislimo, da ima organski vzrok. Ker je anemija zlasti pri ženskah izredno pogosta (prizadene kar vsako četrto pripadnico nežnejšega spola), je prav, da pomislimo tudi na to možnost.

Prikrit razvoj

Vzrokov za slabokrvnost je več: do nje običajno pride zaradi kronične izgube krvi po krvavitvah ali zmanjšane tvorbe rdečih krvničk v kostnem mozgu. Redkeje je vzrok pospešen razpad eritrocitov zaradi povečane vranice, avtoimunskih reakcij ali prirojenih bolezni. Najpogosteje gre za dolgotrajne kronične ali ponavljajoče se krvavitve, te so lahko očitne (npr. krvavitve iz hemoroidov, obilne menstrualne krvavitve) ali prikrite, ki jih ne opazimo in so največkrat posledica razjede v želodcu ali tankem črevesu, krvavečih polipov ali rakastih tvorb v debelem črevesu in na sečilih. Telo se na izgube krvi odzove s prilagoditvenimi mehanizmi, ki so lahko tako učinkoviti, da človek znakov anemije sploh ne opazi. Nenadna krvavitev, ki traja nekaj ur, lahko povzroči smrt že pri izgubi tretjine krvi (pri odraslem je to manj kakor dva litra), prikrita dolgotrajna krvavitev pa lahko z izgubo dveh tretjin prostornine krvi povzroči le utrujenost in šibkost ali celo nima nobenih simptomov. Ob sumu na slabokrvnost vzrok za neznačilne spremembe v počutju iščemo z laboratorijskimi preiskavami. Najprej ugotavljamo delež rdečih krvnih celic v celotni prostornini krvi (hematokrit) in količino hemoglobina (beljakovina, ki vsebuje železo in veže kisik) ter velikost eritrocitov. Skupaj z vrednostjo železa v serumu nam ti podatki pomagajo odkriti vzrok za veliko večino anemij. Zanimivo je, da je vzrok utrujenosti lahko pomanjkanje železa tudi, če je vrednost hemoglobina v krvi še normalna.

Premalo železa

V kostnem mozgu nastane vsak dan 200 milijonov rdečih krvničk. Za tako intenzivno tvorbo eritrocitov so potrebna številna mikrohranila, med njimi so najpomembnejša: železo, vitamin B12 in folna kislina, v manjših količinah tudi vitamin C, riboflavin in baker. Pri sintezi rdečih krvnih celic igra pomembno vlogo hormon eritropoetin, ki nastaja v ledvicah. Pri odraslih do pomanjkanja železa pride po dolgotrajnih krvavitvah, pri dojenčkih in majhnih otrocih pazaradi pomanjkanja tega minerala v hrani. Predvsem so občutljive ženske v rodni dobi, nosečnice in doječe matere, bolniki med okrevanjem, starostniki in aktivni športniki. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi dojenčkom, otrokom in mladostnikom, pri katerih prav tako pogosto naletimo na pomanjkanje železa– kaže se kot nemir ali slabša zbranost pri učenju. Pomanjkanje železa tudi v tretjem tisočletju ostaja najpogostejša prehranska motnja. Zaloge železa v telesu– nahajajo se v črevesnih celicah, kostnem mozgu, jetrih in vranici– so razmeroma majhne (le nekaj gramov), sposobnost organizma za absorpcijo pa je precej omejena. Ob večjih izgubah se zaloge izčrpajo, kostni mozeg pa začne proizvajati manj eritrocitov, ki so majhni in bledi. Slabokrvnost je pozna posledica pomanjkanja železa. Izrazi se šele takrat, ko telo že izčrpa zaloge. S hrano povprečno vnesemo 10 do 15 mg na dan, iz hrane v črevesu se absorbira v kri le 10 do 30 % zaužitega železa, zato je za zdravljenje slabokrvnosti zgolj skrbna izbira živil premalo. S pozorno izbiro jedi, ki vsebujejo veliko železa, lahko preprečimo razvoj anemije, ne moremo pa nadomestiti izčrpanih zalog, saj je količina železa, ki ga telo absorbira (1 do 2 mg na dan), približno enaka tisti, ki jo vsakodnevno izgubljamo iz organizma z luščenjem črevesnih celic, menstrualnimi krvavitvami, znojenjem in luščenjem kože. Da zapolnimo zaloge, moramo železo nujno dodajati v obliki prehranskih dopolnil. Katera hrana vsebuje železo? Na veselje naših najmlajših veliko tega pomembnega minerala vsebuje jedilna čokolada, goveje meso, bela soja in mandeljni, leča in sardine. Hemsko železo iz mesa in rib se bolje absorbira od nehemskega iz rastlinskih virov, zato moramo rastlinske hrane za isti učinek pojesti nekoliko več. Nikakor ne drži, da s pretehtano vegetarijansko prehrano, ki je za naš sedeči življenjski slog v mnogih pogledih zelo zdrava, ne moremo zaužiti dovolj železa. Poleg vsebnosti železa v hrani bodimo pozorni tudi na snovi, ki zmanjšujejo absorpcijo železa– fitati in vlaknine v zelenjavi, neoluščenih žitih in oreščkih, kalcij in fosfor v mleku in tanin v pravem čaju in kavi. Te učinke lahko delno nevtralizira hkratno uživanje hrane, ki vsebuje vitamin C, vitamin A in riboflavin (B2), saj ta mikrohranila pospešujejo absorpcijo železa v črevesju. Dobro je torej, da z železom bogate obroke (meso, stročnice ali polnozrnata žita) kombiniramo z vitamini bogato svežo zelenjavo ali sadjem, med obroki in neposredno po obedu pa se raje izogibajmo pitju mleka, prave kave in pravega čaja.

Vitamini za dobro kri

Za tvorbo rdečih krvničk v kostnem mozgu so poleg železa pomembni še vitamin A ali njegova predstopnja betakaroten ter folna kislina, vitamin B12, riboflavin in vitamin B6. Za nosečnice je izjemno pomemben zadosten vnos folne kisline. V tem obdobju se potrebe po B-vitaminu povečajo kar za 100 %. Pomanjkanje folne kisline zvečuje nevarnost za splav in prezgodnje rojstvo otroka. Prenizke vrednosti folne kisline so ugotovili kar pri dveh tretjinah prezgodaj rojenih otrok, pri njih so pogostejše prirojene napake hrbteničnega kanala ter so umsko in telesno manj razviti. Mnogo redkeje srečamo anemijo zaradi pomanjkanja vitamina B12– kobalamina. Njegove zaloge v telesu pokrivajo potrebe za več let. Anemija največkrat nastane zaradi motene absorpcije v črevesju, le izjemoma zaradi premajhnega vnosa (pri materah, ki so bile v času nosečnosti in dojenja stroge vegetarijanke). Pomembno vlogo pri preprečevanju slabokrvnosti igra tudi vitamin B2– riboflavin. Ker izboljša izkoristek železovih pripravkov, je smiselno, da ga uživamo skupaj z dodatki železa. Poleg mikrohranil, ki sodelujejo pri tvorbi hemoglobina, so pomembna tista, ki skrbijo za zaščito že nastalih rdečih krvničk. Zrele rdeče krvne celice normalno živijo 120 dni, pred prezgodnjim propadom pa jih varujeta antioksidanta vitamin C in vitamin E. Kronična utrujenost in pomanjkanje volje, s katerima se danes vedno pogosteje srečujemo v vseh starostnih obdobjih, sta torej lahko tudi posledica slabše sposobnosti naše krvi za oskrbo tkiv s kisikom. Preprost laboratorijski pregled lahko razjasni, ali gre tudi pri nas za pomanjkanje katerega od mineralov ali vitaminov, ki skrbijo za tvorbo in zaščito naših rdečih krvničk. Dodajanje manjkajočih hranil nam bo pomagalo do boljše duševne in telesne kondicije, ob tem pa ne pozabimo pogledati vase in se vprašati: “Kako ‘polnokrvno’ je moje življenje? Počnem stvari, ki me veselijo in izpolnjujejo?” Najboljši porok zdravja– tudi zdravja naše krvi– je odkrivanje radosti in zadovoljstva v vsem, kar počnemo.

Smo slabokrvni?

Simptomi kronične slabokrvnosti:

* utrujenost,
* slabša telesna kondicija,
* brezvoljnost,
* glavobol,
* omotica,
* pekoč jezik,
* razpoke v ustnih kotih,
* krhki lasje in nohti,
* slaba odpornost na nizke temperature ter
* zmanjšana odpornost na okužbe.

Pri otrocih:

* nemir,
* motnje koncentracije in
* motnje zbranosti.

Normalne vrednosti krvnih preiskav:

hematokrit:

pri ženskah: 0,37 do 0,47
pri moških: 0,40 do 0,54
hemoglobin:
pri ženskah: 120 do 160 g/l
pri moških: 120 do 180 g/l
serumsko železo:
10, 7 do 28,6 μmol/l.
Rudnine in vitamini, pomembni za dobro kri izboljšujejo absorpcijo in sproščanje železa iz zalog ter sodelujejo pri tvorbi eritrocitov:

* železo,
* vitamin A,
* vitamin C,
* folna kislina,
* vitamin B12,
* riboflavin,
* vitamin B6,
* baker.

Antioksidanta, ki ščitita rdeče krvničke pred prostimi radikali:

* vitamin C in
* vitamin E.

DIETE PRI ŽELODÄŒNIH TEŽAVAH – AVTOR K.M.

Ko želodec doletijo kakršnekoli težave, postane občutljiv, mi pa zaradi
tega zelo previdni pri hrani. Marsikaj, kar smo prej uživali, nam sedaj
povzroča težave. V večini primerov se želodčne težave z ustrezno dieto,
opustitvijo določenih navad in upoštevanjem navodil zdravnikov
uspejo urediti.

Želodčne težave so različne, pogosto pa je
prizadet tudi dvanajsternik. Ena takih bolj
»nedolžnih« težav, vendar zelo motečih, je
zgaga, pri kateri pride kisel želodčni sok v spodnji
del požiralnika. Težavo danes zdravijo z
ustreznimi zdravili in izključitvijo tistih živil,
ki vplivajo na spodnji del požiralnika. Oglejmo
si še nekaj najbolj značilnih želodčnih težav.
Kako ukrepati pri prehrani, smo se poslužili
nasvetov in pogledov priznanega strokovnjaka
na področju dietetike, prof. dr. Dražigosta
Pokorna, dr. med.
Akutno vnetje želodčne sluznice
Vzroki za vnetje so lahko prevelika količina
zaužitih alkoholnih pijač, močno dražeča
hrana, alergija na hrano, zastrupljena hrana,
stres, zdravila, infekcija z bakterijo Helicobakter
pylori ali terapija z obsevanjem. Težavo
praviloma spremljajo krčevite bolečine, bruhanje
in neješčnost. Bolezensko stanje je običajno
burno, vendar traja praviloma le dan
ali dva. Ker gre za kratko obdobje, je najboljša
dieta stradanje z uživanjem mlačnih čajev, na
primer kamilic, vendar brez sladkorja. Primerna
je tudi mlačna mineralna voda ali prekuhan
čaj. »Ko se začne bolezen umirjati, začnemo
v prehrano dodajati zakuhane
nemastne juhe, pretlačeno zelenjavo in
kuhano mleto meso. Mleko naj bo toplo,
lahko tudi razredčeno z vodo. Če bolniku ne
paše hrana, ga ne silimo k uživanju. Tek naj
ureja narava. Nikakor pa mu ne ponudimo
hrane, ki močno draži, hrane z ostrimi začimbami
(npr. s poprom, papriko, čilijem in cimetom),
kofeinskih napitkov (kave, kokakole),
pravih čajev ter alkoholnih pijač,« svetuje dr.
Dražigost Pokorn.
Kronični gastritis
Veliko bolnikov z vnetjem ali s katarjem
želodčne sluznice (kronični gastritis) ima
dovolj ali preveč želodčne kisline. Težava običajno
doleti zelo zaposlene, kadilce, s skrbmi,
ki so tudi priložnostni pivci alkoholnih pijač.
Za bolnike s to težavo je najbolje, da uživajo
hrano, ki jim ne dela težav. Katera je to, bodo
najlažje odkrili sami tekom prehranjevanja.
»Kljub temu je dobro, da se izogibajo začimbam
in pikantnim omakam ter močnejšim
mesnim juham, prav tako tudi močno sladkim
jedem. Nekaterim zelo škodijo tudi orehi
in lešniki, drugim fižol in zelje. Bolnik naj se
vsekakor izogiba alkoholnim pijačam in kavi,
na dan pa naj zaužije tri do pet obrokov,« svetuje
dr. Pokorn.
Iz prehrane izločimo mastne juhe, ekstrakte,
vse začimbe, sladke, močno slane in
kisle jedi, pečene in ocvrte jedi, pikantne sire,
alkohol, močno kavo, močan čaj in kajenje.
Izločiti je treba tudi vso hrano, ki želodec
mehanično spodbuja k izločanju in motoriki:
grobo surovo zelenjavo, sadje, grobo in kitasto
meso, svež kruh, žgance, cmoke, štruklje,
otrobe in graham kruh. Zelo primerna je lahko
prebavljiva beljakovinska hrana, npr. mlado
meso, mlad sirček, mehko kuhano jajce,
mleko in mlečne pijače. Ta živila so še posebej
priporočljiva. Če bolnik ne prenese mleka,
ga lahko razredčimo s čajem, z žitno kavo,
mineralno vodo ali s sadnim sokom. Hrana,
ki jo ponudimo, naj bo kašasta ali dobro sesekljana
ter primerno topla (glej tabela 1).
Kronični gastritis s
pomanjkanjem želodčne kisline
Ta težava zahteva drugačno dieto, saj imajo
bolniki običajno zelo slab tek in nizko telesno
težo. Pogosto jim primanjkuje tudi vitamina
B12. Bolnikom s pomanjkanjem želodčne
kisline ustrezajo kisle jedi. »Priporočamo kisle
solate, lahko tudi mesne, če so iz mehkega
mesa. Mleko jim običajno škodi, lahko pa uživajo
vse vrste kislega mleka, če nimajo težav
z drisko in napenjanjem. Priporočamo tudi
mesne juhe in domače začimbe, ne pa preveč
ostrih začimb, kot so poper, paprika in
surova čebula,« pravi dr. Pokorn.
»Bolnik naj se vsekakor
izogiba alkoholnim
pijačam in kavi, na dan
pa naj zaužije tri do pet
obrokov.«
Pri razjedi dvanajsternika
je dieta le del zdravljenja.
Zelo pomembna so
tudi zdravila in ureditev
bolnikovih osebnih težav
in razmer.

Razjeda na želodcu
Dieta pri razjedi na želodcu je enaka zdravi
in uravnoteženi prehrani, če pa pride do
poslabšanja bolezni, mora bolnik izključiti vsa
živila, ki mu delajo težave. Hrana mora biti
redna, najbolje 3–5 ne preobilnih obrokov
na dan, z dovolj sadja in/ali zelenjave.
Hiperplastična gastropatija
Za hiperplastično gastropatijo ali Menetrierjevo
bolezen so značilne zadebeljene gube
želodčne sluznice in močna izguba beljakovin.
Posledica tega je lahko hipoproteinemija
(znižana koncentracija beljakovin v krvni
plazmi) in celo ascites. Pri tej bolezni je prehrana
podobna splošni želodčni dieti z zadostno
količino beljakovinskih živil.
Ulkus ali peptična razjeda
Pri tej težavi je lahko prizadeta stena želodca,
požiralnika ali dvanajsternika. Razjede nastanejo,
če agresivni dejavniki prevladujejo nad
obrambnimi, ki preprečujejo nastanek bolezni.
Tudi v tem primeru se mora bolnik izogibati
alkohola in ostrih začimb, prav tako mora
izključiti vso hrano, po kateri ima težave, ter
prenehati kaditi. Posebna »ulkusna dieta«
danes ni več potrebna. Kava in blage začimbe
so dovoljene, če bolnik po njih nima težav.
Primer diete pri kroničnem vnetju ali katarju želodčne sluznice (kronični gastritis)
Dnevni obrok: Jedilnik 1 Jedilnik 2 Jedilnik 3
Zajtrk mehko kuhano jajce, prepečenec in
mleko
dietna hrenovka, prepečenec ali
en dan star kruh in mleko z žitno
kavo
sirček, prepečenec ali en dan star
kruh in kakav
Malica jabolko in keksi sadni jogurt, prepečenec ali keksi kompot
Kosilo krompirjeva kremna juha, dušeno
mlado meso, krompirjeva kaša, zelenjavna
prikuha ali solate iz kuhane zelenjave,
jajčna krema
močnikova juha, dušen riž na
maslu ali olju, sadna solata
zelenjavno-mesna enolončnica iz
mlade zelenjave, mesa, krompirja
in riža
Malica jogurt po želji in prepečenec mleko kislo mleko
Večerja zelenjavno-mesna solata, en dan star
kruh
mlečni riž ali zdrob, sadni sok puding, jajčni narastek in mleko
Dopolnilni obrok mleko, mlečne pijače, mineralne vode nesladkani sadni sokovi, kompoti,
čežane
keksi, prepečenec
Pri razjedi dvanajsternika je dieta le del
zdravljenja. Zelo pomembna so tudi zdravila
in ureditev bolnikovih osebnih težav in razmer.
Bolj primerni so pogosti in manjši obroki
hrane. »Dnevni jedilnik obogatimo z vitaminsko
prehrano ter pripravimo več mesnih obrokov
hrane ali ustreznih zamenjav, npr. mehko
kuhano jajce, mlačne jedi, sir, perutnina in
ribe. Zelo dobra sta sirček in skuta, ustrezajo
tudi kisli mlečni izdelki,« dodaja dr. Pokorn.
Zdravljenje želodčne razjede ni samo dietno.
Poskrbeti je treba tudi za počitek, razbremenitev
ter splošno okrepitev. Bolnik
mora prav tako opustiti kajenje in pitje alkoholnih
pijač. Če bolnik upošteva vsa ta navodila,
se ob trajni varovalni dieti in vzdrževanju
dobre telesne kondicije razjeda hitro
pozdravi in se ne ponovi, če pa navodil ne
upošteva, lahko bolezen ostane kronična.
Operacija (resekcija) želodca
Kirurgi pri operaciji razjede na dvanajsterniku
ali želodcu odstranijo običajno večji del
želodca, celo do tri četrtine. Želodec se tako
zmanjša in obenem izgubi tudi večji del
tistega dela sluznice, ki tvori želodčno kislino,
in tudi mišično zaporo pilorus, ki zadržuje
hrano. Po operaciji hrana hitreje preide iz
želodca v tanko črevo. Manjši želodec
sprejme po operaciji manj hrane, težje pa pre-
»Pogosto se zgodi, da ljudje po operaciji želodca
ne prenašajo mleka, zato se dieto za njih sestavlja
individualno. Lahko se zgodi, da bolnik dobro
prenaša sveže mleko, ne pa npr. ajdovih žgancev.bavlja jedi, za prebavo katerih je potrebna obilica želodčne kisline in ki dalj časa ostanejo v želodcu. To so na primer meso, stročnice, sir, cmoki, svaljki, žganci, nekatera zelenjava in mleko.
Ker obstaja pri ljudeh, ki so imeli operacijo želodca, velika možnost, da gre hrana iz želodca oziroma požiralnika prehitro v tanko črevo, mora dieta to preprečevati. Iz prehrane je treba izločiti čiste in kompleksne ogljikove hidrate, kot so testenine, riž in žganci,« poudarja dr. Pokorn in opozarja na živila, ki jih je primerno uživati ter dodaja: »Bolnik naj raje uživa pogoste in manjše obroke hrane, vzdržuje naj elektrolitsko ravnotežje in ravnotežje vode v organizmu. Pogosto naj pije, najbolje pol ure do uro po obroku hrane. Če je potrebno, naj se po obroku uleže, da prepreči prehiter prehod hrane v črevo. Včasih pomaga dodatek pektina v vsakdanjo prehrano.«
Po operaciji se lahko zmanjšata telesna masa in tek, primanjkovati lahko začne vitamina B12 in folne kisline. Če je prebava maščob otežena, jih omejimo na najmanjšo količino. Zaradi hitrega prehoda hrane iz želodca v črevo in vzdolž črevesja se lahko pojavi tudi splošna slaba absorpcija hranil.

A Izločimo vsa živila, ki želodcu škodijo.
B Jejmo raje več manjših obrokov – do pet na dan.
C Opustimo kajenje in pitje alkohola.

KAKO KUPITI NEPREMIÄŒNINO?

Kupiti ‘golo’ zemljišče in se lotiti gradnje iz nič ali kupiti starejšo hišo? Za marsikoga veliko vprašanje, ko se odloči za nakup nepremičnine. Pa tudi, ko se odločite za nakup starejšega objekta, se pojavijo težave.

Če ste kreativni ali pa imate dobrega arhitekta, lahko tudi iz starejšega objekta ustvarite arhitekturno mojstrovino.

Marsikdo se zaradi nizke cene odloči za nakup skoraj ali pa povsem dotrajanega objekta. Prvi zato, da se bodo lotili prenove, ki je lahko tudi počasna, ker streho nad glavo že imajo, drugi pa zato, da se bodo lotili nekdaj priljubljene ‘nadomestne gradnje’. Ta sicer več ne obstaja v takšni obliki kot nekoč, lahko pa vam prihrani kakšen evro, ko gre za plačilo komunalnega prispevka, ki je lahko pri novogradnji izjemno visok.

Kako kupovati staro hišo?

Če hiša nima že ‘na daleč’ vidnih težav kot so posedanje, razpoke, veliko vlage in podobno, bo najbrž uporabna še veliko let. Se je pa ogleda takšnega objekta dobro lotiti v družbi strokovnjaka, še pred nakupom pa preveriti statično ustreznost objekta. Upoštevati je treba tudi, da so starejši objekti zgrajeni v skladu s pravili gradnje za obdobje v katerem so bili postavljeni, tako pogosto ne ustrezajo današnjim standardom – na primer tistim, ki se nanašajo na potresno varnost. Seveda pa ob primerni količini denarja sodobno gradbeništvo pozna rešitve tudi za takšne težave, saj je mogoče objekt ojačati. Kljub temu, da je starejše objekte mogoče lepo obnoviti, pa strokovnjaki svetujejo, da ostanete na realnih tleh glede tega, kaj vse bo mogoče podreti in prezidati, saj ne marsikateri element neobhodno potreben za trdnost zgradbe in ga tako ne boste smeli odstraniti. Prav tako boste v primeru večjih dozidav potrebovali gradbeno dovoljenje, odvisno od občine, pa lahko od 20 do 30 m2 prizidate le s ‘priglasitvijo del’.

Se pa večina ljudi pri nakupu starejšega objekta odloči za obnovo električne in vodovodne napeljave, zamenjajo sistem ogrevanja, okna, vrata, streho in sistem ogrevanja. To so osnovni posegi, ki jim sledi še obnova notranjosti. Je pa prednost obnavljanja ta, da lahko tempo prilagodite svojim finančnim zmožnostim.

Bi kupili ruševino?

Teh na trgu ne manjka, cena pa se začne že pri manj kot 10.000 evrih. Kot nam je pojasnila Natalija Žnidaršič iz podjetja Inpro22, je osnovna prednost nakupa ruševine ta, da boste ob novogradnji plačali mnogo manj ali pa celo nič komunalnega prispevka. Ta se sicer razlikuje od obline do občine, odvisen je tudi od velikosti objekta, načeloma pa se ta strošek giblje med 5-30.000 evri. ‘Pojem nadomestne gradnje, ki je med ljudmi še vedno priljubljen, namreč ne obstaja več že vse od sprejetja novega zakona leta 2008, gradnja na isti lokaciji pa pomeni, da je potrebno star objekt odstraniti v skladu z zakonodajo, novogradnja pa se od podrtega objekta lahko razlikuje tako v velikosti kot v namembnosti, edini pogoj je, da je v skladu s prostorskim planom.’

Odstranjevanje objekta v tem primeru pomeni, da za tovrstno početje potrebujete rušit veni načrt, ki vam ga izdela projektant, nam je pojasnil Janko Petrovčič iz Zidarstva Petrovčič. ‘Takšen načrt lahko stane tudi od 2.000 do 2.500 evrov, potem pa je treba plačati še odvoz materiala na gradbeno deponijo in takso, ki se od deponije do deponije razlikuje. Vse skupaj lahko stane naslednjih 4-8 tisoč evrov.’

Ali se boste na koncu odločili za nakup novogradnje, se boste gradnje lotili sami ali pa boste popravljali starejši objekt, je seveda odvisno od stroškov, ki jih v konkretnem primeru pomeni ena ali druga opcija ter seveda od želja vsakega posameznika. Mi pa vam predstavljamo nekaj ruševin in starejših hiš, ki so trenutno naprodaj po različnih delih Slovenije, skupna pa jim je nizka cena, nekatere so primerne za popolno rušenje, druge pa še tudi za obnovo.
Hiša – 16
Kuk, Tolmin, 892 m2. Cena: 29.917 evrov.
Hiša – 20
Zagradec, Ivančna Gorica, samostojna hiša, 54 m2 + 2.244 m2 zemljišča, objekt je namenjen popolni adaptaciji oz. rušenju. Cena: 40.000 evrov.
Hiša – 21
Dolenje Otave, 20 m2, vrstna, zgrajena l. 1900, 125 m2 zemljišča, cena: 6900 evrov.
Hiša – 18
Libeliče, 77 m2, samostojna, zgrajena l. 1960, 107 m2 zemljišča, nujno potrebna obnove. Cena: 20.000 evrov.
Hiša – 15
Ročinj, hiša, 145,62 m2 + 80 m2 zemljišča. Cena: 10.000 evrov.
Hiša – 13
Ljubljana Vič, hiša 150 m2 iz leta 1920, 1.000 m2 zemljišča, na območju namenjenem podeželskemu naselju, kjer je dovoljena gradnja enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe – dvojček, zaželjena nadomestno gradnja. Cena: 120.000 evrov.
Hiša – 11
Črni kal, hiša 172 m2, zgrajena l. 1900. Stavba je kamnita v dobrem statičnem stanju, vendar potrebna obnove. Cena: 25.000 evrov.
Hiša – 10
Senožeče, Sežana, ruševina, 216 m2, cena: 30.000 evrov.
Hiša – 9
Rakitovec, Koper, hiša, 124 m2, zgrajena l. 1900. Hiša je statično stabilna, streha pa je v slabem stanju. Cena: 19.000 evrov.
Hiša – 8
Karlče, Krško. Hiša, 31,6 m2, zgrajena l. 1930, 984 m2 zemljišča, cena: 33.000 evrov.
Hiša – 7
Brestanica, hiša, 71,8 m2, zgrajena l. 1806, 209 m2 zemljišča. Cena: 12.000 evrov.
Hiša – 6
Dedni vrh pri Vojniku, hiša, 90 m2, zgrajena l. 1924, 7.981 m2 zemljišča, primerno za nadomestno gradnjo, cena: 59.000 evrov.
Hiša – 5
Å entjur, hiša, 150 m2, zgrajena l. 1900, 216 m2 zemljišča, objekt za rušenje in kasnejšo nadomestno gradnjo. Cena: 29.900 evrov.
Hiša – 4
Koroška bela, 110 m2, samostojna, zgrajena l. 1900, 340 m2 zemljišča, cena: 59.000 evrov.
Hiša – 3
Stari trg ob Kolpi, Zagozdac, 79 m2, hiša, zgrajena l. 1950, 7.576 m2 zemljišča + 1916,00 m2 zazidljivega zemljišča, cena: 15.000 evrov.
Hiša – 2
Zalog, Ljubljana, hiša, primerna za nadomestno gradnjo. 100 m2 + 299 m2 zemljišča. Cena: 110.000 evrov.