SLABOKRVNOST (Fidimed)

“ V napetem ritmu sodobnega življenja se nemalokrat počutimo utrujeni, šibki in brez prave volje do dela. Raziskave kažejo, da med najpogostejše vzroke utrujenosti spada slabokrvnost. V večini primerov gre za pomanjkanje železa, poleg njega pa so za dobro kri zelo pomembni tudi nekateri vitamini, ki sodelujejo pri tvorbi rdečih krvničk. Z nadomeščanjem manjkajočih mikrohranil si pogosto lahko pomagamo k boljši telesni in duševni kondiciji. ”

Slabokrvnost

Slabokrvnost ali anemija je stanje zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika do celic. Kisik se v pljučih veže na železo v hemoglobinu (beljakovina v rdečih krvničkah– eritrocitih) in potuje po telesu. Preskrba tkiv s kisikom je slabša, če je eritrocitov premalo, če so premajhni, krhki ali vsebujejo premalo hemoglobina. Razvoj slabokrvnosti je običajno postopen in ga zato težje prepoznamo. Kaže se kot kronična telesna in duševna utrujenost, ki je tako značilna spremljevalka sodobnega načina življenja, da pogosto niti ne pomislimo, da ima organski vzrok. Ker je anemija zlasti pri ženskah izredno pogosta (prizadene kar vsako četrto pripadnico nežnejšega spola), je prav, da pomislimo tudi na to možnost.

Prikrit razvoj

Vzrokov za slabokrvnost je več: do nje običajno pride zaradi kronične izgube krvi po krvavitvah ali zmanjšane tvorbe rdečih krvničk v kostnem mozgu. Redkeje je vzrok pospešen razpad eritrocitov zaradi povečane vranice, avtoimunskih reakcij ali prirojenih bolezni. Najpogosteje gre za dolgotrajne kronične ali ponavljajoče se krvavitve, te so lahko očitne (npr. krvavitve iz hemoroidov, obilne menstrualne krvavitve) ali prikrite, ki jih ne opazimo in so največkrat posledica razjede v želodcu ali tankem črevesu, krvavečih polipov ali rakastih tvorb v debelem črevesu in na sečilih. Telo se na izgube krvi odzove s prilagoditvenimi mehanizmi, ki so lahko tako učinkoviti, da človek znakov anemije sploh ne opazi. Nenadna krvavitev, ki traja nekaj ur, lahko povzroči smrt že pri izgubi tretjine krvi (pri odraslem je to manj kakor dva litra), prikrita dolgotrajna krvavitev pa lahko z izgubo dveh tretjin prostornine krvi povzroči le utrujenost in šibkost ali celo nima nobenih simptomov. Ob sumu na slabokrvnost vzrok za neznačilne spremembe v počutju iščemo z laboratorijskimi preiskavami. Najprej ugotavljamo delež rdečih krvnih celic v celotni prostornini krvi (hematokrit) in količino hemoglobina (beljakovina, ki vsebuje železo in veže kisik) ter velikost eritrocitov. Skupaj z vrednostjo železa v serumu nam ti podatki pomagajo odkriti vzrok za veliko večino anemij. Zanimivo je, da je vzrok utrujenosti lahko pomanjkanje železa tudi, če je vrednost hemoglobina v krvi še normalna.

Premalo železa

V kostnem mozgu nastane vsak dan 200 milijonov rdečih krvničk. Za tako intenzivno tvorbo eritrocitov so potrebna številna mikrohranila, med njimi so najpomembnejša: železo, vitamin B12 in folna kislina, v manjših količinah tudi vitamin C, riboflavin in baker. Pri sintezi rdečih krvnih celic igra pomembno vlogo hormon eritropoetin, ki nastaja v ledvicah. Pri odraslih do pomanjkanja železa pride po dolgotrajnih krvavitvah, pri dojenčkih in majhnih otrocih pazaradi pomanjkanja tega minerala v hrani. Predvsem so občutljive ženske v rodni dobi, nosečnice in doječe matere, bolniki med okrevanjem, starostniki in aktivni športniki. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi dojenčkom, otrokom in mladostnikom, pri katerih prav tako pogosto naletimo na pomanjkanje železa– kaže se kot nemir ali slabša zbranost pri učenju. Pomanjkanje železa tudi v tretjem tisočletju ostaja najpogostejša prehranska motnja. Zaloge železa v telesu– nahajajo se v črevesnih celicah, kostnem mozgu, jetrih in vranici– so razmeroma majhne (le nekaj gramov), sposobnost organizma za absorpcijo pa je precej omejena. Ob večjih izgubah se zaloge izčrpajo, kostni mozeg pa začne proizvajati manj eritrocitov, ki so majhni in bledi. Slabokrvnost je pozna posledica pomanjkanja železa. Izrazi se šele takrat, ko telo že izčrpa zaloge. S hrano povprečno vnesemo 10 do 15 mg na dan, iz hrane v črevesu se absorbira v kri le 10 do 30 % zaužitega železa, zato je za zdravljenje slabokrvnosti zgolj skrbna izbira živil premalo. S pozorno izbiro jedi, ki vsebujejo veliko železa, lahko preprečimo razvoj anemije, ne moremo pa nadomestiti izčrpanih zalog, saj je količina železa, ki ga telo absorbira (1 do 2 mg na dan), približno enaka tisti, ki jo vsakodnevno izgubljamo iz organizma z luščenjem črevesnih celic, menstrualnimi krvavitvami, znojenjem in luščenjem kože. Da zapolnimo zaloge, moramo železo nujno dodajati v obliki prehranskih dopolnil. Katera hrana vsebuje železo? Na veselje naših najmlajših veliko tega pomembnega minerala vsebuje jedilna čokolada, goveje meso, bela soja in mandeljni, leča in sardine. Hemsko železo iz mesa in rib se bolje absorbira od nehemskega iz rastlinskih virov, zato moramo rastlinske hrane za isti učinek pojesti nekoliko več. Nikakor ne drži, da s pretehtano vegetarijansko prehrano, ki je za naš sedeči življenjski slog v mnogih pogledih zelo zdrava, ne moremo zaužiti dovolj železa. Poleg vsebnosti železa v hrani bodimo pozorni tudi na snovi, ki zmanjšujejo absorpcijo železa– fitati in vlaknine v zelenjavi, neoluščenih žitih in oreščkih, kalcij in fosfor v mleku in tanin v pravem čaju in kavi. Te učinke lahko delno nevtralizira hkratno uživanje hrane, ki vsebuje vitamin C, vitamin A in riboflavin (B2), saj ta mikrohranila pospešujejo absorpcijo železa v črevesju. Dobro je torej, da z železom bogate obroke (meso, stročnice ali polnozrnata žita) kombiniramo z vitamini bogato svežo zelenjavo ali sadjem, med obroki in neposredno po obedu pa se raje izogibajmo pitju mleka, prave kave in pravega čaja.

Vitamini za dobro kri

Za tvorbo rdečih krvničk v kostnem mozgu so poleg železa pomembni še vitamin A ali njegova predstopnja betakaroten ter folna kislina, vitamin B12, riboflavin in vitamin B6. Za nosečnice je izjemno pomemben zadosten vnos folne kisline. V tem obdobju se potrebe po B-vitaminu povečajo kar za 100 %. Pomanjkanje folne kisline zvečuje nevarnost za splav in prezgodnje rojstvo otroka. Prenizke vrednosti folne kisline so ugotovili kar pri dveh tretjinah prezgodaj rojenih otrok, pri njih so pogostejše prirojene napake hrbteničnega kanala ter so umsko in telesno manj razviti. Mnogo redkeje srečamo anemijo zaradi pomanjkanja vitamina B12– kobalamina. Njegove zaloge v telesu pokrivajo potrebe za več let. Anemija največkrat nastane zaradi motene absorpcije v črevesju, le izjemoma zaradi premajhnega vnosa (pri materah, ki so bile v času nosečnosti in dojenja stroge vegetarijanke). Pomembno vlogo pri preprečevanju slabokrvnosti igra tudi vitamin B2– riboflavin. Ker izboljša izkoristek železovih pripravkov, je smiselno, da ga uživamo skupaj z dodatki železa. Poleg mikrohranil, ki sodelujejo pri tvorbi hemoglobina, so pomembna tista, ki skrbijo za zaščito že nastalih rdečih krvničk. Zrele rdeče krvne celice normalno živijo 120 dni, pred prezgodnjim propadom pa jih varujeta antioksidanta vitamin C in vitamin E. Kronična utrujenost in pomanjkanje volje, s katerima se danes vedno pogosteje srečujemo v vseh starostnih obdobjih, sta torej lahko tudi posledica slabše sposobnosti naše krvi za oskrbo tkiv s kisikom. Preprost laboratorijski pregled lahko razjasni, ali gre tudi pri nas za pomanjkanje katerega od mineralov ali vitaminov, ki skrbijo za tvorbo in zaščito naših rdečih krvničk. Dodajanje manjkajočih hranil nam bo pomagalo do boljše duševne in telesne kondicije, ob tem pa ne pozabimo pogledati vase in se vprašati: “Kako ‘polnokrvno’ je moje življenje? Počnem stvari, ki me veselijo in izpolnjujejo?” Najboljši porok zdravja– tudi zdravja naše krvi– je odkrivanje radosti in zadovoljstva v vsem, kar počnemo.

Smo slabokrvni?

Simptomi kronične slabokrvnosti:

* utrujenost,
* slabša telesna kondicija,
* brezvoljnost,
* glavobol,
* omotica,
* pekoč jezik,
* razpoke v ustnih kotih,
* krhki lasje in nohti,
* slaba odpornost na nizke temperature ter
* zmanjšana odpornost na okužbe.

Pri otrocih:

* nemir,
* motnje koncentracije in
* motnje zbranosti.

Normalne vrednosti krvnih preiskav:

hematokrit:

pri ženskah: 0,37 do 0,47
pri moških: 0,40 do 0,54
hemoglobin:
pri ženskah: 120 do 160 g/l
pri moških: 120 do 180 g/l
serumsko železo:
10, 7 do 28,6 μmol/l.
Rudnine in vitamini, pomembni za dobro kri izboljšujejo absorpcijo in sproščanje železa iz zalog ter sodelujejo pri tvorbi eritrocitov:

* železo,
* vitamin A,
* vitamin C,
* folna kislina,
* vitamin B12,
* riboflavin,
* vitamin B6,
* baker.

Antioksidanta, ki ščitita rdeče krvničke pred prostimi radikali:

* vitamin C in
* vitamin E.

WordPress Themes