Očistimo težke kovine iz telesa

Obremenitev telesa s težkimi kovinami in radioaktivnimi elementi, strupenimi snovmi  iz okolja, je vse večja in lahko vodi v zdravstvene težave. Nekateri menijo, da ne vpliva le na fizično delovanje telesa, temveč tudi na duševnost. Težke kovine so kovine z veliko gostoto, nad 7 kg/dm³. Mednje prištevamo baker, svinec, nikelj, cink, kositer, živo srebro, arzen in kadmij. S časom se v telesu kopičijo, večje koncentracije ovirajo njegovo delovanje in izzovejo obolenja …

Ljudje jih prejemamo v rastlinah, neposredno z vdihavanjem, z zaužitjem onesnaženih talnih delcev in tudi s pitjem vode. Posledicam obremenitve telesa s težkimi kovinami so najbolj izpostavljeni otroci. Medtem ko so ene težke kovine v majhnih količinah za ohranjanje metabolizma esencialne, denimo cink, baker in selen, so druge težke kovine, kot so svinec, živo srebro, kadmij in arzen, za zdravje škodljive. IARC (Mednarodna agencija za raziskovanje raka) uvršča arzen in kadmij med dokazane kancerogene snovi za človeka, svinec pa med možne kancerogene. Kadmij je povezan z rakom pljuč in prostate, arzen pa z rakom pljuč, kože, jeter in limfnega sistema. Svinec negativno vpliva na razvoj možganov in živčevja. Živo srebro pa ovira možganske funkcije, okvari živčni sistem, povzroča mišične krče in alergije.

Od sredine preteklega stoletja je človeštvo poleg sevanja naravnih radioaktivnih snovi na Zemlji in kozmičnega sevanja izpostavljeno tudi umetnemu radioaktivnemu sevanju, ki je posledica obratovanja jedrskih objektov in globalne radioaktivne kontaminacije (jedrski zračni poskusi in jedrska nesreča v Černobilu). V Sloveniji smo najbolj izpostavljeni letni dozi naravnih virov sevanj – radon, zunanje zemeljsko in kozmično sevanje – ter radioaktivnosti, zaužiti s hrano in vodo. Največji proizvajalec radioaktivnih odpadkov je jedrska elektrarna Krško, manjši del odpadkov pa prispevajo medicina, raziskovalne ustanove in industrija. V preteklosti so radioaktivni odpadki nastajali pri rudarjenju in predelavi urana v sedaj opuščenem rudniku Žirovski vrh.

Ko se je pred približno 200 leti začelo intenzivno izkoriščanje zemlje, so se na njeni površini, s tem pa tudi v naši prehrambni verigi, pojavile težke kovine. Težke kovine, ki se kopičijo v telesu, ne vplivajo le na telesne funkcije, temveč tudi na naše vedenje, čustva, mišljenje. O tem pišeta dva vodila znanstvenika, dr. J. Mutter v knjigi Amalgam, tveganje za človeštvo in A.H.Cutter v delu Diagnostika in terapija amalgamskih bolezni. Zastrupitev z živim srebrom, denimo, ki ga vsebujejo tudi različna cepiva, zdravila in dezinfekcijska sredstva, lahko povzroča globoke duševne spremembe, ki se izražajo kot depresija, egoizem, pohlepnost ali pa kot kronična utrujenost. Kronična, leta trajajoča stanja zastrupitve s težkimi kovinami, se lahko kažejo v različnih oblikah kroničnih obolenj, živčnih parez ali paraliz, srčnih obolenj, alergičnih in rakastih obolenj ter drugih težkih bolezni.

Telo je izpostavljeno številnim strupenim snovem iz okolja, na primer izpušnim plinom avtomobilov in dimnikov, pesticidom, kloru, fluoru in aluminijevemu hidroksidu v vodovodni vodi. Težke kovine čezmerno ustvarjajo proste radikale, ki stalno dražijo imunski sistem, kar sčasoma načne telesna tkiva in organe. Težke kovine in radioaktivne elemente težko odstranimo iz telesa. Med radioaktivne elemente sodijo izotopi radona, radija in urana ter so nevarni zaradi radioaktivnega sevanja. Vplivajo na dejavnost encimov, poslabšajo delovanje prebavil in uničujejo antioksidante, ki varujejo telo pred staranjem. Znanstvene raziskave kažejo, da strupene težke kovine poškodujejo izvorne celice v možganih.

Kaj lahko storimo sami

Zagovorniki naravnega zdravljenja menijo, da so dobra pomoč pri posledicah nalaganja težkih kovin in radioaktivnih elementov kakovostna in pravilna prehrana, občasno postenje in naravni pripravki. Post naj bi bil po mnenju nekaterih celo najučinkovitejše sredstvo za čiščenje telesa zaradi posledic sevanja. Dobre uspehe naj bi denimo imel pri zdravljenju obolelih s težkim stanjem akutne radiacijske bolezni, ki so bili žrtve černobilske nesreče. Post naj bi namreč upočasnil ritem delitev celic in sprožil procese za obnavljanje nukleinskih kislin (DNK in RNK). Zato poškodovane celice ne odmrejo, ampak se začnejo normalno deliti in opravljati svoje delo. Občasen post spodbudi tudi obnavljanje zaščitnih funkcij celic, organov in sistemov pred radiacijskimi poškodbami.

To je še zlasti pomembno za ljudi, ki živijo v okolju s trajnim radioaktivnim sevanjem in so radioaktivni elementi  navzoči tudi v hrani. Vsak post izpopolni mehanizme za izločanje vseh snovi, ki ovirajo normalno delovanje telesa: radioaktivnih elementov, nitratov, pesticidov, težkih kovin in drugih strupov.
Kot osnovna hrana za ljudi, ki so bili obsevani, so priporočljiva živila, ki vsebujejo grobo celulozo. Ta se lahko veže s toksini v kemične spojine in ustvarja manj toksične snovi, ki jih telo lahko izloči. Če se želite zavarovati pred radioaktivnimi elementi in težkimi kovinami, naj vaš dnevni obrok vselej vsebuje mandeljne, koruzo, lečo, jabolka, oves, ajdo, ječmen, fižol, zelje, nebrušeni riž, bučo, korenje ali redkev. Pred pripravo zelenjave in sadja odstranimo pol centimetra debel sloj, z zelja pa najmanj tri liste, saj se težke kovine in pesticidi kopičijo v zgornjem sloju plodov. Pri zelenjavi se te snovi kopičijo tudi v jedru, zato ga odstranimo. Vsebnost radioaktivnih elementov naj bi zmanjšali: granatno jabolko, rozine, črni ribez, orehi, česen, rdeča pesa, peteršilj, rdeča čebula, suhe marelice in alge. Priporočljivi so tudi pripravki iz suhih sliv, koprive, naravno rdeče vino in sokovi z barvnim pigmentom, kot sta grozdni sok in sok iz granatnih jabolk. Gosti sokovi dobro vsrkavajo različne snovi in spodbujajo pospešeno izločanje radioaktivnih snovi.

V dnevni obrok nujno vključimo hrano, bogato s kalcijem, ki zmanjšuje kopičenje radioaktivnega stroncija (srebrnobela kovina) in čisti radioaktivne elemente. Aminokislina metionin, ki je v mlečnih izdelkih, mesu in ribi, je nujna za izločanje radioaktivnih elementov. Priporočljivo je, da omejimo uživanje mesa, saj zlasti govedina vsebuje največ radioaktivni snovi. Pri kuhanju mesa prvo vodo obvezno odlijemo. Tudi pleskavicam in drugim jedem iz mletega mesa se je bolje odreči, kajti mleto meso vsebuje sokrvico in radioaktivne snovi ostanejo tako v hrani.

Ne smemo pozabiti piti dovolj tekočine: 265 mililitrov tekočine, ki prehaja skozi ledvice, izloči iz telesa gram škodljivih snovi. Ledvice nikoli ne zaustavijo svojega delovanja, a da bi jih obnavljali, jih moramo nenehno oskrbovati z vodo. Čisto vodo pijemo dve do tri ure po jedi in prenehamo s pitjem vode pol ure pred naslednjim obrokom.

Naravni pripravki za čiščenje težkih kovin iz telesa

Poiskali smo nekaj naravnih pripravkov, ki si jih lahko naredimo sami in naj bi pomagali pri izločanju težkih kovin in radioaktivnih elementov iz telesa.

OGLJE Nekateri priporočajo, da pred vsakim obrokom zaužijemo eno do štiri tablete aktivnega oglja.
Lahko si ga pripravimo tudi sami iz orehove lupine, ki jo zmeljemo v prah. Prah stresemo v lonec in ga postavimo na šibek ogenj brez vode. Ko se začne lupina smoditi, se pojavi oglje. Lonec pustimo na ognju 15 minut, nato ga odstavimo. Pred uporabo oglje temeljito stolčemo v prah in ga precedimo skozi sito. Dobljeno oglje pomešamo z vodo, da postane črna. To vodo pijemo vsakih 15 minut po dve čajni žlički, dokler postopno ne dosežemo 400 mililitrov tekočine. V času pitja se tudi klistiramo. Za liter vode potrebujemo od ene čajne do ene jušne žlice oglja.
Kuro z aktivnim ogljem izvedemo enkrat ali dvakrat na leto po mesec dni.

JAJČNA LUPINA Kot so pokazale raziskave madžarskih znanstvenikov, jajčna lupina odlično odstranjuje radioaktivne elemente in preprečuje kopičenje stroncija-90 v kostnem mozgu. Poleg tega je jajčna lupina dober vir kalcija v obliki, ki ga telo najlažje vsrka. Vsebuje tudi druge pomembne mikroelemente, nujne za normalno biokemično delovanje. Dragocena je tudi vsebnost silicija in molibdena, ki ju v naši hrani običajno ni dovolj. Vse te značilnosti ima samo jajčna lupina domačih kokoši. Lupino dobro operemo, osušimo in ročno stolčemo v možnarju. Pri uporabi električnih mlinov za kavo prah izgubi svojo energijo. Za zajtrk zaužijemo dva do šest gramov. V zahodnih državah prah iz jajčne lupine prodaja skoraj vsaka lekarna. Hranimo ga v steklenici iz temnega stekla, pokritega z vato.

MLEČNA SIROTKA V posodo s tremi litri mlečne sirotke vsujmo kozarec sladkorja. Če je prekuhana pri pogrevanju sira, dodamo čajno žličko kisle smetane zaradi ustvarjanja zdravih mlečnih bakterij.
Posodo pokrijemo z dvema ali tremi sloji gaze, da se ne bi pojavile vinske mušice, in pustimo, da stoji dva do tri tedne na toplem in temnem mestu, da zavre. Napitek jemljemo dva tedna po pol kozarca 20 minut pred jedjo.
Bakterijski proizvodi, ki so nastali v času vretja, naj bi obnavljali in čistili vse površine, na katere pridejo, tudi notranje stene želodca in črevesja, ki jih očistijo soli težkih kovin.

SIROTKA IZ PLODOV DIVJEGA KOSTANJA V večjo posodo nalijemo tri litre vode in vanjo vložimo platneno vrečko (ali iz kakšnega drugega naravnega material) z 10 do 30 olupljenimi in prepolovljenimi kostanjevimi plodovi, skupaj z lupinami. Dodamo skodelico sladkorja, pol skodelice mlačne sirotke in čajno žličko kisle smetane ter pustimo, da dva tedna vre. Dobimo prijeten, zdravilen napitek, ki naj bi izločal radioaktivne snovi in hkrati povečal količino joda v telesu. Koristen je za odrasle in otroke. Uživamo ga najmanj mesec dni po pol skodelice petnajst do dvajset minut pred obrokom. Vsak dan dodamo v posodo toliko vode, kolikor napitka smo zaužili, ter ustrezno količino divjega kostanja in sladkorja. ki ga lahko zamenjamo s katerim od naravnih sladil. Zdravilne lastnosti kvaše se stalno obnavljajo. Trilitrska posoda ali steklenica s širokim grlom zadostuje za nekaj mesecev.

LANENA SEMENA Skodelico lanenega semena prelijemo s tremi litri vrele vode, kuhamo dve uri in ohladimo na 40 stopinj Celzija. Pijemo čim več, liter do liter in pol dnevno dva do tri tedne. Začnemo piti opoldne. To naj bi pomagalo izločati toksine, radioaktivne in druge škodljive snovi.

OTROBI Grobe pšenične otrobe vsujemo do tretjine trilitrske posode. Obenem pripravimo izvleček iz šipka, s katerim prelijemo otrobe, pustimo, da stoji dve uri, nato pa precedimo. Uporabljeno zmes lahko ponovno uporabimo. Tekočino, ki jo dobimo, pijemo v neomejeni količini namesto vode.

BOR Tudi borove iglice naj bi dobro vsrkale težke kovine in radioaktivne elemente. Mlade borove vršičke damo v litrsko posodo in jih posujemo s kristalnim sladkorjem, še bolje pa je, če jih oblijemo z medom. Pustimo stati 24 ur. Uživamo tri- do štirikrat na dan po jušno žlico. Koristen naj bi bil tudi pripravek iz borovih in smrekovih iglic: skodelico zdrobljenih iglic nasujemo v dva litra vrele vode, dušimo na vodni pari 10 do 15 minut in pijemo kot čaj.

Rdeča čebula vpija radioaktivne elemente

Največjo sposobnost vpijanja radioaktivnih elementov imajo česen, rdeča čebula, mladi kravji sir in kosmulja. Zato z njihovim uživanjem pripomoremo, da se te snovi izločajo iz telesa. Živila, ki so najbolj nevarna za zdravje v okoliščinah povečanega radioaktivnega sevanja, so: kava, kosti, višnja, sliva, marelica, govedina, kuhana jajca gobe in solata.

Trn v peti in kako ga lahko odstraniš sam

Vas je že kdaj zbodel trn? Podobna bolečina je pri bolezni trna v peti. Simptom začutiš zjutraj, ko vstaneš iz postelje in ne moreš normalno stopiti na ploska tla. Nato ta bolečina za nekaj časa popusti in se spremeni v dolgotrajno bodečo, pekočo bolečino. To pomeni, če sedimo bolečina obmolkne, ko vstanemo se bolečina prebudi. Med spanjem se proces krčenja in širjenja stanja stopala.

Ko zjutraj vstanemo in stopalo obremenimo z vso težo, se naenkrat raztegnemo. To raztegovanje se odraža z ostro bolečino v stopalu. Zdravljenje je brez kirurškega posega dolgotrajno, a uspešno, če si vsak večer pred spanjem namažeš obolelo stopalo s smrekovim mazilom in eutirox hladilno kremo. Smrekovo mazilo je zdravilo, ki v tem primeru gladi trn.

Eutirox hladilna krema pa hladi in s tem pomaga, da toplo smrekovo mazilo ohladi in hkrati zmanjša bolečinski krč. Zjutraj ponovno namažeš stopalo s smrekovim mazilom in skrbno povežeš obolelo peto, da oteklina čim hitreje izgine. Po nekaj mesecih uspešnega mazanja in obvezne menjave obutve bolečina izgine, ker se trn zgladi. Dieta je priporočljiva, ker je teža tudi morda ovira, ker se posledično vsa masa telesa prenese na drugo zdravo peto oziroma nogo. Če se vam to zgodi v poletnem času je priporočljiva tudi bosa hoja po vročih površinah ter masaža s vročimi kamni, kajti vzrok je pri nabiranju kalcija na petni kosti, ki povzroči vnetje tkiva, ki se nahaja okoli njega na peti. Trn v peti nastane zaradi različnih stresnih situacij. Bioenergetik je povezal bolezen trna v peti s preneseno besedo v pomenu: »Nekdo je tvoj trn, poišči ga«. S tem je mislil na človeka, ki ti ni dovolj pri srcu ali pa ti je preveč pri srcu in to »negativno« energijo nehote prenaša na vas. Sprejem te »negativne« energije pa se kaže kot bolečina.

Ker gre za dolgotrajno obolenje je možno, da bolečine ne morete tako dolgo prenašati in ste eden tistih, ki ne verjame v alternativno medicino, se raje posvetujte s splošnim zdravnikom, ki vas bo na podlagi vaših rentgenskih posnetkov poslal k specialistu, kirurgu na operativni poseg. Vsak operativni poseg je tvegan, vendar morda hitreje učinkovit. Bolezen trn v peti se lahko ponovi na istem ali drugem delu telesa. Ker je število obolelih za to boleznijo presenetljivo veliko se tisti bolniki, ki so že pozdravili trn, strogo držijo priporočil za zdravo življenje in s tem zmanjšajo možnost ponovnega obolenja te dolgotrajne bolečine. Za zdravo življenje lahko posameznik veliko pripomore sam s pravilnim prehranjevanjem; z uživanjem dovolj sadja in zelenjave ter pitjem dovolj ne preveč mrzle tekočine; s dnevno rekreacijo: hojo, plavanjem, kolesarjenjem, tekom, smučanjem, tekom na smučeh in podobno; s sproščanjem oziroma z dnevno meditacijo s samim seboj; s spoznavanjem sebe tako telesno, kot tudi duševno; z vključevanjem med družbo ljudi, s pozitivno energijo; povezovanje v kulturne dejavnosti kot so obiskovanje knjižnic, kinotek, gledališča, muzejev, cerkva, galerij, gradov in podobno ter koriščenje te dejavnosti v smislu branja dobrih knjig, gledanja dobrih filmov in gledaliških predstav, obiskovanje koncertov, obiskovanja športnih prireditev, ogleda razstav in podobno.

Zašto tako malo spavamo kada znamo da to nije dobro

Danas se čini da su najuspešniji često poznati i po tome što su takođe i hronično neispavani.

Većina ljudi odlično zna koliko je važno spavati, međutim često ipak ne spava onoliko koliko je dovoljno da bi dobro funkcionisali.

Spiritualni guru, doktor Dipak Čopra i Rudolf Tanci, profesor neurologije sa Harvarda, u knjizi “Super mozak” ukazuju na to koliko je san zapravo važan, a koliko retko mi i postupamo u skladu sa tim znanjem…

“Svesni smo u velikom broju koliko je san značajan, ali se kao društvo ne ponašamo u skladu sa time. Hronično smo neispavani i ponosimo se time, jer to dosta govori o tome kakav život živimo i pokazuje veliku predanost onome čime se bavimo.

Međutim, um određuje istinsku posvećenost koja se zapravo krije u balansiranju, što znači da koliko stvarno i ozbiljno radili, toliko stvarno moramo da izdvojimo vremena za odmor, i vreme za spavanje”, pišu u “Super mozgu” Dipak Čopra i Rudolf Tanci.

Više: Prirodni ritam sna…

Finski naučnici su nedavno došli do zaključka da su muškarci koji su spavali optimalno sedam sati i 46 minuta svake noći najređe išli na bolovanje, samo šest puta u godinu dana. Sa druge strane, oni koji su spavali pet sati bolovali su 13 dana.

Svakako, nemojte pomisliti da će vam višak sna biti od velike pomoći… Naime, “maratonci” koji bi 10 sati proveli spavajući 12 dana bi proveli kod kuće. Prema ovom istraživanju, izostajanje s posla je takođe uslovljeno i lošim snom (kada se prerano budimo, patimo od insomnije, uzimamo pilule za spavanje). Nedovoljno sna izaziva razna oboljenja koja bi mogla da vas spreče da napustite toplinu svoga doma, smatraju stručnjaci, a loš san može čak biti i predznak depresije.

Više: Kako da spavate kao beba…

Za početak, povedite računa o prostoriji u kojoj spavate. Idealna temperatura za spavanje je od 18 do 22 stepena, naravno ako to prija vašem telu, kad su u pitanju vrući dani, 5 do 10 stepeni niža od uobičajene dnevne temperature se preporučuje. Temperatura tela, naime, prirodno opada dok tonemo u san, pa hladnija spavaća soba može ubrzati proces uspavljivanja i pomoći boljem snu. Redovno provetravajte sobu, i kada idete na spavanje maksimalno je zamračite. Ako zamračite sobu toliko da jedva a da se ne spotičete dok hodate – to je dobro, jer ćete se sjajno odmoriti, budući da je ljudsko telo programirano da spava u mračnom okruženju, kažu stručnjaci.

Kako da ojačate srce da postane otporno na kritike

Kritičari mogu da vas nauče kako da se izborite sa negativnim osećanjima. Vi samo treba da im to dopustite.

Kada vas kritikuju, najbolje je da ostanete hladnokrvni, ne shvatate sporne reči lično i pokušate da izvučete najbolje iz kritike koju ste primili. Ona vam, između ostalog, može dati i lekciju iz upravljanja osećanjima. Lori Deschene, autorka bloga “Tiny Buddha” smatra da kritike mogu da ojačaju otpornost na negativna osećanja.

Naučite da trpite.

Umesto burne reakcije i odbrambenog stava, naučite da prihvatite neprijatna osećanja koje je kritičar izazvao. Upravo kada smo povređeni treba da znamo kako da se smirimo i ne vodimo se emocijama. Tako ćete moći i da razvijete veštinu rešavanja problema, što je daleko lakše hladne glave.

Preispitajte sebe.

Ako ste posebno jako reagovali na nečiju kritiku, znači da je ona uspela da dopre do problema na koji ste posebno osetljivi. Preispitajte svoju reakciju i dođite do srži tog nerešenog problema. Možda je neko ostavio ožiljak svojim rečima, a na vama je da se toga oslobodite.

Budite racionalni.

Negativni ton dobro skriva korisne savete, tako da nemojte svaku kritiku da uzimate kao ličnu uvredu, već razumno promislite o njoj. Važno je da razumete da vam ne želi svaki kritičar zlo, već da može da vam pomogne.

Nije sve crno-belo.

Za pohvale uvek vezujemo pozitivna osećanja, a za kritiku negativna, tako da kritika ohrabruje da preispitate svoje instinktivne asocijacije i emocije. Onda kada prestanete da razmišljate crno-belo, samo nebo će vam biti granica!

Maca – zdravilna korenina iz gorskih Andov

Maca izjemno ugodno deluje na trenutno počutje, ki ga je, po besedah mnogih uživalcev, mogoče začutiti praktično takoj, ko jo začnemo jemati. Nenavadne moči hormonov so znane vsem nam, občutimo jih na lastni koži kot jezo, stres, srečo in zaljubljenost … Toliko bolj dragoceno je zato najti rastlino, s pomočjo katere lahko uravnavamo izločanje hormonov v telesu in na ta način prepreči prevelika razpoloženjska nihanja. Rastlina, o kateri govorimo, je perujska maca, poleg uravnavanja hormonov pa ima še veliko drugih nič manj osupljivih zdravilnih lastnosti.

Maca, rastlina inkovskih bojevnikov

Maca (Lepidium meyenii) je rastlina, vajena premagovati izredne pogoje. Raste v Andih, na več kot 4400 metrih nadmorske višine.  Prilagoditi se je morala velikim temperaturnim razlikam, visokemu UV-faktorju, pomanjkanju kisika in močnemu vetru. V tem krutem okolju ji je uspelo zmagati v boju za preživetje. Nič čudnega torej, da so inkovski bojevniki verjeli, da bodo po zaslugi uživanja mace  v boju nepremagljivi. Kljub temu da niso poznali macine edinstvene vsebnosti človeškemu zdravju koristnih snovi, so zdrobljeno korenino te neverjetne rastline zaužili pred vsako pomembno bitko.  Poleg krepilnega učinka na splošno zdravje in počutje so Inki dobro poznali še eno macino dobro lastnost – njeno krepčilno učinkovanje na moško spolno moč. V času španske kolonizacije so maco uporabljali kot denar.

Zdravilne lastnosti mace

Danes dobro poznamo kemijsko sestavo mace in številne zdravilne lastnosti, ki izhajajo iz nje. Znanstvene raziskave so potrdile njeno vlogo pri povečanju telesne energije takoj po zaužitju. Odkrile so tudi, da povečuje odpornost, krepi imunski sistem in preprečuje stres. Nekatere snovi v maci vplivajo na hormonski sistem ter posledično na metabolizem, energijsko stanje organizma, rast, spolno moč (izotiocianat), plodnost (glukozinolat) in splošno počutje. Po zaslugi vsebnosti vitaminov B1, B2, B12 in C uživanje mace uravnava srčni utrip, pomaga pri zdravi rasti celic in pospešuje proizvajanje rdečih krvničk. Maca je dobra novica za vse, ki se radi sladkate z ogljikovimi hidrati, hkrati pa želite ohraniti primerno težo. Uživanje mace namreč pospešuje presnavljanje ogljikovih hidratov. Z veliko vlakninami, ki pospešujejo prebavo, pomaga pri izločanju strupenih snovi iz telesa. Poleg že naštetih vitaminov vsebuje tudi kalcij, natrij, kalij, fosfor, cink, mangan, magnezij in bizmut. Koncentracija kalcija v maci je večja kot v kravjem mleku. Po zaslugi vsebnosti kalcija uživanje mace krepi kosti in zobovje ter ugodno vpliva na delovanje živčnega in krvožilnega sistema. vsebuje tudi železo, zato je dobrodošel dodatek na jedilniku v primeru slabokrvnosti.

Maca učinkuje antistresno

Eden od osupljivih učinkov uživanja mace je njeno izjemno ugodno delovanje na trenutno počutje, ki ga je, po besedah mnogih uživalcev, mogoče začutiti praktično takoj, ko jo začnemo jemati. Maca namreč zmanjšuje raven stresnega hormona kortizola v telesu. Ko se raven kortizola zmanjša, to vpliva na povišanje količine kortizolu nasprotnega serotonina, znanega tudi kot hormon sreče. Zaužitje mace sproži v telesu kemijski proces, po zaslugi katerega se počutimo bolj zadovoljni in bolj polni energije. Ni naključje, da maco uživajo mnogi rekreativni in profesionalni športnik,i in da je obvezen del jedilnika Nasinih astronavtov. Antistresno delovanje mace je med drugim potrdila raziskava iz leta 2008, izvedena na 20 prostovoljcih, ki jih je mučila depresija. Izboljšanje razpoloženja po zaslugi uživanja mace pri ženskah v menopavzi je opazila raziskava revije Menopause. Ženske, ki so jemale maco 14 dni, so bile manj anksiozne in depresivne od tistih, ki so dobivale placebo. Maca je po rezultatih te raziskave izboljšala tudi njihov libido.

Kako jo uživamo

Zdravilne snovi mace so zbrane v korenini srčaste oblike. Korenino uživamo surovo, zgolj posušeno in zmleto. Obstaja več vrst, med drugimi rumena, rdeča in črna maca. Črna maca se še posebej priporoča za pospeševanje plodnosti in ima od vseh največji učinek pri pospeševanju hormonskih procesov, rdečo pa s pridom uživajo moški, ki imajo težave s prostato.  Sicer kvaliteta mace ni toliko odvisna od vrste kot od višine, na kateri rastlina raste.  Višje gojena maca vsebuje večjo koncentracijo zdravju koristnih učinkovin kot tista, ki raste nižje. Dobimo jo v trgovinah z zdravo prehrano v obliki tablet, tekočega izvlečka ali v obliki praška. Slednji je še posebej priročen, saj ga lahko uporabljamo kot dodatek (hladnim) jedem. Presnojedci maco pogosto uporabljajo kot dodatek naravnim sokovom, smoothijem in šejkom. Perujci jo včasih pripravljajo tudi kuhano, v Ameriki pa lahko v trgovinah kupite celo macino pivo.

Botanične lastnosti mace

Botaniki maco poznajo pod imenoma Lepidium meyenii  in L. peruvianum. Druga oznaka je danes pogostejša in označuje maco, kot jo poznamo danes: ne več zgolj divje rastočo, pač pa v veliki meri udomačeno in gojeno rastlino. Zgornji del rastline ima obliko listne rozete. Listi so nekoliko podolgovati in zaviti. Rastlina ne raste v višino, ampak se stiska k tlom. Macina korenina pogosto spominja na redkvico, čeprav imajo nekatere rastline tudi korenine drugačnih oblik. Za dobro rast rastlina potrebuje hladno podnebje in prst, skopo s hranili, v kateri sicer uspevajo le redke rastline.

Hranilna vrednost mace

Maca je sestavljena iz približno 60-odstotkov ogljikovih hidratov, 10-odstotkov beljakovin, 8,5 -odstotkov prehranskih vlaknin in 2,2-odstotkov maščob. Bogata je s kalcijem in kalijem, vsebuje pa tudi železo, jod, baker, mangan, cink. V njej najdemo pomembne maščobne kisline, vključno z linolensko, palmitinske kisline in oleinske kislino. Vsebuje selen in magnezij ter polisaharide. Za učinkovitost na področju spolnih funkcij je zaslužna spojina p-metoksibenzil isothiocianat.

Pozitivni učinki rednega uživanja mace

• večja energičnost,
• večja vzdržljivost,
• boljše razpoloženje,
• večja plodnost (pri moških in pri ženskah),
• blažje hormonske težave pri ženskah (PMS, menopavza),
• manj stresa,
• boljša kvaliteta krvi,
• hitrejše zdravljenje ran,
• bolj gladka koža,
• boljši spomin in sposobnosti učenja,
• manjše tveganje za nastanek rakavih obolenj ter bolezni srca in ožilja.

Kakšno maco izbrati?

Pogoj, da Maca vsebuje zadostno količino zdravilnih učinkovin, je gojenje na čim višji višini z metodo kolobarjenja, pri kateri pridelek posejejo le vsakih pet. Zelo pomembno je tudi, da se maca na naraven način suši na soncu dva meseca. Način sušenja tudi pomembno vpliva na kakovost mace. Industrijski pristop strojnega sušenja mace, kakršen se zaradi znižanja stroškov uporablja v večini izdelkov iz industrijsko razvitih držav, spremeni razmerja sestavin kot tudi zmanjša njihovo učinkovitost. Zato moramo biti pri nakupu pozorni in po možnosti kupiti maco, ki je v celoti na tradicionalen način pridelana in predelana  v Peruju. Najkakovostnejša  Maca raste na planoti Junin v okolici kraja Ninacaca (nad 4000m), od koder po zgodovinskih podatkih tudi izvira kultivirana oblika mace. Količine in razmerja učinkovin v maci  so pogojena z mineralno sestavo tal, nadmorsko višino ter vremenskimi in temperaturnimi pogoji. Maco, z vsebnostjo aktivnih snovi kakršne ima maca s planote Junin, so brezuspešno  poiskušali gojiti tudi drugje po svetu. Maca bi uspevala tudi na naših vrtovih, podobne oblike in okusa, vendar z zanemarljivimi količinami za človeški organizem pozitivnih snovi. Maco gojijo tudi na nižje ležečih predelih Peruja in Bolivije. Na ta način sicer zmanjšajo stroške pridelave in transporta ter posledično pocenijo končni produkt, hrati pa izničijo bistvo Mace in večino njenih pozitivnih lastnosti.

9 načina da se izborite sa anksioznošću

“Nekih 98 odsto mojih problema bi nestali samo kad bih mogla da prekinem s preteranim razmišljanjem”, glasi jedan očajnički komentar na Tviter grupi koja okuplja osobe izmučene anksioznošću…

Strepnja, briga i stres… to je najkraći opis psihičkog stanja ogromnog broja ljudi danas, a hronična i preterana napetost donosi umor, nemir i veliku razdražljivost. Zato su u borbi protiv anksioznosti “sva sredstva dozvoljena” pa čak i ona koja u prvi mah deluju pomalo neobično pa čak i smešno.

1. Ponavljajte problem dok vam ne postane dosadan (ili „Dosada lek”).

Plašite se lifta? Vozite se hiljadu puta liftom i bićete manje anksiozni i više neće biti kontraefekta, osim što će vam pripasti muka od toliko vožnji.

Ista vežba: mislite o svom problemu, uporno, usredsređeno, izgovarajte misao koja u sebi sadrži suštinu vaše strepnje, iznova i iznova, sporo, tiho narednih dvadesetak minuta.

Teško je toliko dugo razmišljati o brigama i problemima, ukoliko ih izgovorite nebrojano puta, zar ne? Ovo zovemo „dosada lek”, ali je i dosada zasigurno mnogo bolja nego osećaj anksioznosti.

2. Predstavite sebi probleme gorim nego što zaista jesu.

Kada se trudite da kontrolišete svoje strahove, samo ih sakrivate sami od sebe. Umesto toga, preuveličajte ih i posmatrajte šta će se dogoditi.

Na primer, ukoliko se plašite da ćete se zbuniti dok govorite na nekom javnom skupu, da nećete moći ničega da se setite, iscenirajte tu situaciju na sledećem javnom pojavljivanju. Recite: „O, bože, šta sam poslednje rekla?” I šta se dogodilo?

Kako da uradite vežbe fokusa i koncentracije

Ovaj jednostavan oblik meditacije omogućiće vam da usmerite energiju u željenom smeru.

Usmeren, fiksiran pogled oblik je meditacije koji koncentraciju usmerava na jednu jedinu tačku (mali objekat, svetlo sveće, crnu tačku) u cilju razvijanja fokusa, jačanja vida i stimulisanja trećeg oka, a zove se Trataka.

U prvoj fazi vežbanja onaj ko je primenjuje koncentriše se na simbol (na primer, Om) ili neki objekat i neprestano zuri u njega, obraćajući pažnju na svaku emociju i svaku misao, otpuštajući ih kako bi um bio pročišćen i usmeren na simbol.

Kada oči počnu da suze, zatvorite ih i odmorite. Vežba se sastoji u tome da izdržite što duže pre nego što vam oči zasuze.

U drugoj fazi praktikuje se na svetlost sveće. Trataka vežba na svoj odraz u ogledalu smatra se veoma moćnom, ali se ne preporučuje bez vođstva gurua.

Bihar škola joge u Indiji objavila je nekoliko knjiga o meditaciji u kojima se nalaze detaljna uputstva za vežbanje tratake, a u “Dharana Darshan” Swamija Niranjananande Saraswatija postoji čitavo poglavlje posvećeno ovoj praksi.

3 načina da zaustavimo mozak koji preterano razmišlja (a nijedan nije meditacija)

“Mislim da zaista mislim previše… ” – Nepoznati autor

Trudimo se da budemo dobro raspoloženi kako znamo i umemo, ali ipak nas sve ponekad zahvati klupko negativnih misli, a odatle je samo korak do vrtloga osećaja težine u životu. Psiholog, autorka, i doktorka Keli Nef pomogla je mnogima sa ovim problemom, predloživši tri praktična načina za odmor mozga koji radi i više nego što bi trebalo…

1. Manje pričajte.

“Toliko je ljudi koji previše razmišljaju, posebno žena, koje kada imaju neki problem jednostavno ne mogu a da ne razgovaraju o tome iznova i iznova. Iako je u većini slučajeva dobro razgovarati o svojim brigama, nekada je to mnogo stresnije rešenje, posebno ako osoba sa kojom razgovarate takođe previše razmišlja, te onda zajedno diskutujete u najsitnije detalje figurativno proživljavajući negativne situacije. Može se čak dogoditi i da se toliko iznervirate da posle razgovora imate utisak da vam je teže nego što vam je pre razgovora bilo.

Kada se dva koruminatora krenu u raspravu, oboje su u situaciji da iz razgovora izađu sa većom dozom stresa nego pre samog razgovora, što i istraživanje pokazuje, a otuda i relativno novi konstrukt u psihologiji – ko-ruminacija. I zato, ako stvarno imate potrebu da razgovarate o onome što vas muči, uvek možete to da zapišete i tako sve “isterate” iz svoje glave. Kasnije vam se zapisane muke mogu učiniti smešne, jer nije bilo realnog razloga za muku već je sve začeto u mozgu koji isuviše radi. Meni je ovakva vrsta vođenja dnevnika izuzetno pomogla,” kaže Keli.

2. Potrudite se da budete zauzeti.

“Ne znate šta da radite a da ne mislite? Pre svega, dišite kako bi umirili duh i telo. Zatim, ako biste voleli da radite i nešto energičnije – samo napred. Najbolje bi bilo u takvim situacijama kada bi mogli da radite nešto što je fizički zahtevno. Šetajte, radite jogu, idite na plivanje, trčanje… Sve ove aktivnosti će vam biti od velike pomoći, jer vam neće dozvoliti da se zaustavite razmišljajući o nečemu što će vam samo podići novo stresa i briga. Ukoliko niste takav tip, nađite aktivnost koja vas isključivo mentalno održava u opuštenom stanju ali i ne dozvoljava da se upustite u loše stare navike prevelikog razmišljanja. Na primer, igrajte karte, crtajte, pravite nešto poput nakita, odeće, bilo šta. Možda otkrijete neki skriveni talenat što će vam pomoći da upoznate nove ljude, možda promenite karijeru, u svakom slučaju – skretanje pažnje na ovaj način će vam doneti više dobrog nego što bi previše razmišljanja.”

3. Predajte se univerzumu.

“Kada brinemo, suštinski se nadamo da će nam ‘svi konci bitu u rukama’ odnosno da ćemo moći sami da kontrolišemo određene situacije. Želimo da se sve odvija tokom koji sami zamislimo, a ako ne bude tako, plašimo da će nešto poći naopako. U realnosti – ljudi imaju malo kontrole nad onim o čemu brinu (tuđem ponašanju, postupcima… ), a briga i preterano razmišljanje je neće povećati. Tako da imamo uvek dve opcije: možemo brinuti, a možemo i da prihvatimo sve tako kako je i da vidimo kako će se prirodno odvijati. Univerzum je od nas i mudriji i stariji, nije uopšte loša ideja da mu se i prepustimo.

Prepuštanje inače nije predaja, već samo odraz sposobnosti da budemo fleksibilni i ne plivamo uzvodno. ‘Prepustite se’ u smislu ‘opustite se’ i bićete upravo tamo gde bi i trebalo da budete”, kaže Keli

Karanfilić: začin u službi našeg zdravlja

Vekovima se u Indiji karanfilić prinosi bogovima na dar, dok se u staroj Kini od posetilaca zahtevalo da ga drže u ustima da bi cara poštedeli lošeg zadaha…

Karanfilić potiče sa indonežanskih ostrva, a danas se gaji u tropskim zemljama kao što su Zanzibar, Tanzanija, Šri Lanka ili Brazil. Začin koji koristimo zapravo je neotvoreni pupoljak dveta karanfilića. Ajurveda ga smešta u grupu začina koji greju, slatkast je i aromatičan, a njegova jačina potiskuje sve druge ukuse. Bogat je antioksidansima i dobar izvor minerala, vitamina, omega 3 mastima i vlakana.

U ajurvedi i tradicionalnoj kineskoj medicini karanfilić je delotvoran stimulant i kao takav dobar za stomak i pluća. U knjizi “Joga bilja” autori ističu važnu ulogu karanfilića u prošćenju limfnog sistema. On pomaže varenje i stimuliše izlučivanje enzima u crevima. Zahvaljujući aktivnoj supstanci eugenol ovaj začin je i analgetik; za prvu pomoć kod zubobolje izgrickajte jedan karanfilić na bolnoj strani. Ne samo što će vam trenutno ublažiti bol, nego će antibakterijskim svojstvima zaštiti od dalje infekcije. Ta antibakterijska svojstva pomažu i kod bolnog grla, kašlja i prehlada. Ajurveda, tradicionalna kineska medicina, ali i Unani medicinski sistem ističu i da je blagi afrodizijak, a to svojstvo se povećava ako se pomeša sa muskatnim oraščićem.
Vrlo je važno da se konsultujete sa doktorom ako nameravate da se lečite karanfilićem. Kao što je slučaj sa drugim začinima, nauka je sve svesnija da i ovaj ima određena antikancerogena svojstva. Neke studije rađene na životinjama sa kancerom pluća i kože zaključile su da eugenol može da zaustavi porast kancerogenih ćelija, ali potrebno je još istraživanja.

Druge studije su pokazale da dnevna konzumacija jednog ili dva kranfilića snižava holesterol i nivo šećera u krvi, što može da pomogne dijabetičarima. Ja u sećanje uvek mogu da prizovem miris celih pomorandži izbockanih karanfilićima koje je mama spremala u zimskim mesecima. U kulinarskim čarolijama, karanfilić je čest sastojak raznih mešavina: marokanskog ras-el-hanouta, etiopijskog ili tunižanskog baharaat, francuskog quatre épicesa ili indijske garam masala. Samo nemojte da zaboravite da ovaj začin koristite u jako malim količinama, inače će neutralisati sve ostale arome. Karanfilić je dobar u kombinaciji sa sastojcima koji imaju eugenola, kao što su piment, cimet, vanila, muskatni oraščić, crveno vino, lovorov list, bosiljak, mirođija, pelin, celer i matičnjak. Evo kako možete da se igrate u kuhinji:

• u kasno leto poširajte sočne breskve ili slatke kruške u crnom vinu kome ste dodali vanilu i mleveni karanfilić.
• uposlite francusku tehniku clouté: na jednu polovinu luka koji ste isekli pričvrstite lovorov list sa dva karanfilića. Ovim možete da začinite supe, čorbe, sosove, kao što je bešamel, dinstana jela ili da dodate mahunarkama kad se kuvaju.
• mleveni karanfilić dodajte kolačima i tortama kada koristite vanilu, daće im aromatičniji ukus.

Ognjič zdravi otekline, vnetja in trebušne bolezni

Ognjič je nezahteven, lep, dišeč, zelo dolgo cveti, pa še izjemno zdravilen je. Ime je dobil po čudoviti barvi, ki spominja na ogenj, je živo rumen in oranžen v najrazličnejših odtenkih. Poznamo tudi kremaste ali rdeče-rjave cvetove. Botanično ime Calendula izhaja iz rimskega koledarja in se nanaša na dolg čas cvetenja od pomladi in vse do pozne jeseni.

Ognjič je lahko nizek in gost, lahko pa zraste v višino tudi 70 centimetrov. Ognjič je dokaj široka rastlina, saj meri v širino do 40 centimetrov, zato ga redčite oziroma sadite dovolj narazen. Ko ga boste enkrat dali na vrt, bo rodil vsako leto znova in vedno več ga bo. Najraje se namreč zaseje kar sam.

Iz ognjiča se dela tinktura za obkladke, otekline, uporablja se tudi kot čaj za zdravljenje ali lajšanje trebušnih in črevesnih bolezni in pa za čiščenje organizma oziroma razstrupljanje. Ognjičevo mazilo je zelo učinkovito za zdravljenje suhe kože, pomaga pa tudi proti vnetjem, odrgninam in opeklinam, in pa kot blag zaščitni faktor pred soncem, ne moremo pa ga uporabljati kot samostojno zaščito pred močnim soncem.

Ognjič je zaradi svojih zdravilnih učinkov za kožo zelo cenjen tudi v kozmetiki, saj poleg že naštetih lastnosti ne draži kože, njegove zdravilne učinkovine (flavonoidi, eterično olje, triterpeni) pa pomagajo proti alergijam, za večjo odpornost kože, za zdravljenje vseh vrst ran, opeklin, ureznin in ozeblin, pikov insektov, Blagodejno vpliva na vnete vene ter krčne žile …

Za pripravke uporabljamo večinoma ognjičeve cvetove, ki jih nabiramo od junija do oktobra ob lepem vremenu. Cevtove nato posušimo in jih hranimo v zaprtih steklenih kozarcih.

Ognjič na vrtu

Čeprav je ognjič zelo nezahtevna rastlina, bo najbolje uspeval na sončnih mestih in na dobro odcednih tleh, ki pa dobro zadržujejo vlago. Lahko ga gojite tako na vrtu kot v koritih ali loncih.

V času cvetenja njegove cvetove obirate sproti, lahko vsak drugi dan. Pri tem redno odstranjujte odcvetela stebla, saj boste čas cvetenja podaljšali, pridelek pa bo še večji. Redno obrezovanje preprečuje tudi bolezni rastline, kot sta denimo rja ali pepelasta plesen. Cele cvetove položite na časopisni papir in počakajte nekaj ur, da se morebitni insekti odločijo in zapustijo dišeče cvetove. Nato iz cvetov populite le obrobne listke in jih posušite. Na majhni gredici, ki ste jo namenili za ognjič, bo dovolj ognjiča za celo družino, morda tudi za kakšnega prijatelja.

Sveže ognjičeve cvetove lahko uporabite za solate, sicer pa so ga že v antiki uporabljali kot nadomestek žafrana za ribje ali perutninske jedi. Lahko nabirate tudi popke ognjiča in jih vložite v kis.

Zdravilne učinkovine

Ognjič ima številne zdravilne lastnosti, je spazmolitik in antiflogistik, miri krče in vnetja želodca, črevesja, žolčnega mehurja in žolčevoda, sečnega mehurja, ledvic in ženskih spolnih organov. Je diaforetik in diuretik, saj pospešuje znojenje in izločanje vode.

Ognjič veliko uporabljajo za zdravilna mazila, za blaženje posledic opeklin, tudi za nego dojenčkove kože. Zdravi vneto ustno in žrelno sluznico, modrice, preležanine, zlato žilo ter vnetje danke.  Z ognjičem čistimo in mažemo kožne ture in rane, ki se težje celijo. Je tudi antihemoragik, zaustavlja krvavitve, emenagog, sproži izostalo mesečno perilo, adstringent in antiseptik, skrči tkivno površino in jo razkuži, in granulacijsko sredstvo, pospeši nastanek zrnastega tkiva pri celjenju ran. Uporabljajo ga tudi za zdravljenje želodčnih razjed.

Zdravilni ognjičev čaj

Zdravilni čaj iz ognjiča uporabljamo za lajšanje blažjih vnetij kože in sluznice ter žrela. Če imate vneto žrelo, topel čaj grgrajte večkrat na dan. Pomaga tudi pri celjenju manjših ran in sončnih opeklin.

Čaj iz ognjiča naredite tako, da prelijete eno do dve veliki žlici zdravilnega čaja s skodelico vrele vode in pokrito pustite stati pet do deset minut. Pri kožnih vnetjih namočite v ohlajen poparek laneno krpo ali gazo in jo za pol ure položite na prizadeti del kože. Ponovite štirikrat dnevno. Čaj lahko uporabite tudi za obkladke pri zvinih, pretegnjenih vezeh in mišicah. Z njim si lahko umivate oči, tako naj bi se izboljšal vid. Če ga boste pili, boste imeli čistejšo kri in zdrava jetra. Naj bi čaj deloval tudi proti glistam. Za zdravljenje želodčnega čira pa skuhajte čajno mešanico iz ognjiča, koprive, jetičnika in krvavega mlečnika. Vsekakor se pred dejanskim uživanjem čaja iz ognjiča posvetujte z zdravnikom.

Izdelajte vsestransko kremo ali olje

Petdeset gramov kokosove masti segrejte v vodni kopeli in dodajte deset mililitrov mandljevega olja in pest posušenih cvetnih listkov. Mešanico segrevajte še trideset minut pri zmerni temperaturi, nato pa jo odstavite, da se malce hladi. Mešanico precedite, da odstranite cvetne listke. Mazilo dajte v kozarček in hladno postavite v hladilnik. Tako bo primerno za uporabo še pol leta. Namesto kokosovega masla lahko uporabite samo rastlinsko olje. Tako boste imeli namesto zdravilnega mazila, zdravilno olje, ki ga lahko uporabite pri masažah. Z dodatkom eteričnega olja bo še zadišalo. Mazilo uporabljajte za nego kože, tudi otroške in dojenčkove. Uporabite ga za opekline, vreznine, pri turih, ranicah in ranah, pri raznih vnetjih kože, pomaga tudi pri krčnih žilah in glivičnih obolenjih na nogah. Z redno uporabo bo tudi koža na stopalih mehkejša.

V mrzlih dneh imamo pogosteje suho, rdečo, morda celo razpokano kožo. Tudi tu vam bo ognjičeva krema pomagala. Trikrat do štirikrat dnevno sperite kožo z mlačno vodo, nato dodajte ognjičevo kremo. Redna uporaba mazila se priporoča tudi pri nastanku kurjih očes, saj omehča kurje oko. Pred uporabo kurje oko umijte, dobro posušite in namažite s kremo. Najbolje, da nato vse skupaj povijemo s povojem.

Kar polovica ljudi se v življenju vsaj enkrat sreča s hemoroidi in tudi tu si lahko pomagamo z mazilom iz ognjiča. Hemoroidi nastanejo zaradi nezdravega prehranjevanja, zaradi predolgega sedenja na školjki in naprezanja pri odvajanju blata. Pogosti so tudi v nosečnosti, pogosteje jih imajo debeli ljudje in tisti, ki veliko sedijo. Pri preprečevanju nastajanja hemoroidov je ključnega pomena higiena zadnjika. Najbolje je, če si zadnjik speremo s toplo vodo in blagim milom po vsakem odvajanju, dva do trikrat na dan pa si zadnjik mažite z mazilom iz ognjiča. Mazilo bo delovalo protivnetno, antibakterijsko, spodbujalo bo regeneracijo celic in tako preprečevalo nastanek hemoroidov.