http://alternativa-za-vas.com/index.php/clanak/article/vruca-voda- Zagrijte organizam iznutra!

Prema ayurvedi, redovna upotreba prokuhane vruće vode jača naš imunitet, daje snagu i energiju.

U našim krajevima, ali i na Istoku se upotreba vruće vode za piće podrazumijeva.

U Rusiji, Ukrajini i sličnim zemljama “kipjatok” se stalno drži u samovaru i normalno se pije umjesto hladne vode.

U zemljama kao što su Indija, Kina, Japan i slične, vruća voda i drugi vrući napici također su uobičajeni. To je dio tradicije stare tisućama godina.

Ako ljudi nešto slijede i čuvaju iz generacije u generaciju, možemo pretpostaviti da je to iz nekog razloga korisno.

Zašto kuhati vodu?

Smisao kuhanja vode je višestruk. Prvo i osnovno, kuhanjem se uništavaju mikroorganizmi i potiče se taloženje kemijskih nečistoća iz vode.

Ako prokuhate običnu vodu iz pipe i pustite da vrije bar 5 minuta, poslije hlađenja možete naći gust talog otpadnih i štetnih tvari. Dakle, prvi rezultat kuhanja mikrobiološka i kemijska ispravnost vode.

Druga je svrha prokuhavanja suptilnija, ali podjednako važna. Voda je osnovni rastvarač u bezbrojnim biokemijskim reakcijama koje se neprekidno dešavaju u našem organizmu.

Voda i vatra leže u osnovi kemije, a prije svega biokemije.

Vatra zvana agni

Zajedničko ime za sve metaboličke procese u tijelu je pita doša. Doslovni prijevod riječi pita je “kiselina”, pa sama riječ ukazuje na probavu i biokemijske procese. Prema ajurvedi, pita doša sastoji se od vatre i vode.

Poseban dio ovog principa je agni, što u prijevodu sa sanskrta znači vatra.

On predstavlja vatru probavnog sustava i odgovoran je za probavu svega što čovjek pojede, popije, pomiriše, čuje, vidi, dodirne…  Agni transformira sve što dolazi u duh i tijelo.

Kuhanje uvodi agni u vodu

Kada pijemo nekuhanu vodu, naš unutrašnji agni mora probaviti sve bakterije, parazite, spore i plijesni koje voda sadrži. Ako je agni slab, dolazi do bolesti.

Zato mnogi zapadnjaci dobiju dizenteriju čim stignu u Indiju. S druge strane, ako vanjski agni već uništi ove neželjene tvari, bolest se ne javlja.

Sada je jasnije zašto se voda (i hrana) kuhaju.

Ranije, dok se kuhalo na otvorenom plamenu, to je bilo vidljivo i golim okom – kuhanjem se vatra, odnosno oganj (agni) uvodi u kuhanu tvar.

Kuhana voda ima višak agnija i samim tim se lakše probavlja u tijelu i potiče imunitet.

Redovna upotreba prokuhane vode jača imuni sistem, snagu i energiju. Ovo je naročito važno za osobe koje su već bolesne.

Kada pomaže vruća voda

Općenito se može reći da sve bolesti nastaju zbog nakupljanja tjelesnih toksina.

Kada je agni jak, korisni dijelovi hrane apsorbiraju se i sudjeluju u normalnom razvoju tkiva, a nekorisni se izbacuju kroz crijeva i urin.

Međutim, kada je agni slab, jedan dio hrane niti se apsorbira, niti se izbacuje. On ostaje truliti u crijevima i stvarati ljepljivu tvar neugodnog mirisa, koja se zove ama.

Nakupljanje ame u raznim dijelovima tijela leži u temelju svake bolesti.

Zato ayurveda kod raznih bolesti preporučuje upotrebu vruće, prokuhane vode. Ovo se najbolje vidi u slučaju povišene temperature.

U akutnim stanjima, kada je visoka temperatura posljedica prehlade ili gripe, ayurveda propisuje da se koristi voda pripremljena u odnosu pola-pola.

Dakle, kuhajte litru vode dok ne ostane pola litre, a zatim je naspite u termosicu. Ako pacijent svakih pola sata pije po jedan do dva gutljaja vruće vode, groznica će brzo proći.

Naravno, voda ne smije biti vrela, da oprži jezik, već vruća, kao čaj.

Redovna upotreba prokuhane vode, koja je kuhana dok nije ostalo 75 posto početne količine, preporučuje se kod svih kroničnih i upornih bolesti kao što su astma, artritis, kolitis, migrene, sinusitis, angina pektoris i druge srčane smetnje, celulit, gojaznost i druge.

Recept za dubinsko liječenje

S druge strane, ako patite od kronične groznice, to ukazuje da se ama nalazi duboko u tkivima i da je pustila korijen. Tada se preporučuje čuveni ajurvedski recept – šadangpanija. To je voda kuhana dok ne ostanu dvije petine ukupne početne količine.

Kuhanjem svedite litru vode na 0,4 litre te je dajte pacijentu da je pije. Prilikom ove terapije, pacijent ne unosi u organizam ništa osim ove vode, a terapija smije trajati najviše tri dana, ovisno o pacijentovoj snazi i bolesti.

Takvu terapiju potrebno je provoditi isključivo pod liječničkim nadzorom.

Jak agni – zdrav čovjek

Agni je temelj autoimunog sustava i proždire sve štetne tvari koje se spremaju ugroziti naše tijelo, bilo da su to mikroorganizmi, otrovi, tjelesni otpaci, emocije, klimatski utjecaji i drugo.

Kome je agni snažan, oduprijet će se svakoj bolesti. S druge strane, slab agni dovodi do nakupljanja štetnih materija u tjelu i potom do mnogih akutnih i kroničnih bolesti.

Ojačajte  agni i osigurajte si dug život i optimalno zdravlje.

RECEPTI ZA MARMELADE NA FB-JU

https://www.facebook.com/groups/636904493032109/permalink/886434538079102/

ČOKO-SMOKI TORTA….http://www.kuhinjica.rs/recepti-citalaca/recepti-citalaca-poslastica/profiterola

http://www.kuhinjica.rs/recepti-citalaca/recepti-citalaca-poslastica/profiterola

SPOZNANJE

SAŠA LENDERO JE DELILA NA FB-JU TOLE

• Adela Adamič shared Saša Lendero‘s objavi to the group: Skupaj spremenimo Svet.

  6 ur ·

  

  Saša Lendero

  NUJNO preberite, premislite in NUJNO delite naprej, da se končno ZBUDIMO!!! Ko sem videla te plakate o jemanju prihodnosti, sem se skoraj zadušila, ker mi je vzelo dih in nabilo pulz na 200. NA BRUHANJE (!!!) MI JE ŠLO!
  Spodaj kopiram lepo povzete misli na to temo:

  “Zvečer se peljem domov in zagledam lep jumbo plakat prelepa deklica in zraven napis Kdo mi jemlje prihodnost?
  In si zapišem naslov katerega preverim ko sem prišla domov (od takrat imam pulz na 120:) www.protisiviekonomiji.si
  Ukrep, ki ga je Vlada sprejela na 23. redni seji.
  Super.
  Lepo.
  Bravo.
  Zdaj pa razmišljam, če je to ista Vlada oz “podobni glasovalci”, kot tisti, ki so pustili da se državi dolguje 18.660.932,35 EUR davka?
  Ker ne razumem najbolj, pa bi rada:)
  Najprej nisem razumela, kako se lahko blokira račun vsakomur za 20 eur premalo plačanih prispevkov in jih moraš plačati, če hočeš delati naprej, hkrati pa spet drugi lahko dolgujejo večničelne postavke?!
  In potem nas ozaveščate proti sivi ekonomiji in sprašujete “Kdo mi jemlje prihodnost”? Mi mogoče?
  Državljani?
  Kako pa, če smem vprašati?
  Z dokapitalizacijo bank, ki ste jih izčrpali vi, ali mi državljani?
  Z davkom, ki ga niste pokasirali pri velikih ribah, male pa ste osušili do obisti?
  Pišete, da siva ekonomija znižuje kakovost šolanja in otrokom jemlje lepšo prihodnost?!
  Bi bilo slabih 19 mio trenutnega dolga ok za nekaj kvalitetne izobrazbe? In zanimivo..prav letos je Ministrstvo za šolstvo v osnovnih šolah spremenilo imena treh predmetov: primer: glasbena vzgoja ste spremenili v glasbena umetnost (plus dva ostala predmeta) in to nas stane 1,5 mio eur (zaradi novih tiskovin..)?!
  Zaradi tega ne jemljete otrokom lepše prihodnosti?
  Namreč argument ministrstva je, da je bila zamenjava v imenu nujna, ste pa zato ukinili na vsako šolo po enega učitelja za podaljšano bivanje!

  Pišete, da siva ekonomija jemlje dostojanstvo zraven pa date delavca v rumeni gradbinski čeladi..(pa se spomnim na gradbinske zgodbe prejšnjih let in našo pravično državo, še dobro da je v faco model bolj grk, kot pa kakšen naš “brat”, da me spomin ne popelje do izbrisanih).
  Pišete, da siva ekonomija ne pozna socialnih zavarovanj, delovne dobe, delavskih pravic in tako uničuje naše dostojanstvo.
  Ste pozabili kako je izpuhtel denar v ključnih projektih za zdravstvo, pozabili kako ste zvišali delovno dobo, na pravice delavcev se že od zdavnaj vse vlade skupaj požvižgate, o dostojanstvu pa ne bi, ker ga roko na srce Slovenija ni videla že nekaj let, ne spodaj, ne zgoraj, pa kjerkoli že to je.
  Pišete kdo nam jemlje varnost?
  Mi državljani mogoče?
  Pri vsej lakoti ste lahko srečni, da ni še več kriminala!
  Kdo mi jemlje varno starost?
  Zdravje?

  Pa a se vi hecate, ali je tekstopisec padel pred kratkim na glavo?!
  A smo mi mutili s posteljami?
  Mi nimamo za več zdravnikov?
  Samo vprašam!
  Oddelek za možgansko kap in infarkt je porabil sredstva v polovici leta, ki ste mu jih namenili, vodstvu pa je rečeno, da naj ne sprejemajo pacientov več! Kam pa jih naj dajo?! In kdo potem jemlje varno starost in zdravje? Državljani ali vlada?
  Pod življenjske situacije navajate varstvo otroka na črno in lepo fino navedete kakšna je kazen za študentko, ki delo opravlja na črno (globo od 208,65 do 20.864,36 evrov), ter za starše, ki so soudeležni pri “kriminalu” (208,65 do 12.518,78 evrov). Še ena življenjska situacija pišete je jutranja kava, če je prodana na črno (od 2.000 do 125.000 globe).

  Zdaj pa mene dragi gospodje in dame (VLADA) zanima:
  Kakšne so globe za Vas?
  Za Vaša črpanja državnih podjetij?
  Za vaše pod mizo podpisane listine?
  Za vaše provizije od VSEGA, kar se je pri nas “zgodilo” v času od osamosvojitve do danes?
  Kakšna je globa zate VLADA RS, da tvoji državljani odhajajo drugam?
  Dodajam le še… ker navsezadnje res nima smisla in mi je žal 15ih minut vrženih v zrak…
  Podatki o pobranem DDV za september 2013 kažejo, da je bilo zbranih za 37 milijonov evrov več DDV-ja, kot je bilo načrtovano, oz. za 31 milijonov več v primerjavi s septembrom 2012. Minister pa je ob tem opozoril, da je siva ekonomija predvsem moralni problem…
  Prav.
  Naj bo tako.
  Če tako pravi minister Slovenije, ki je mednarodno po VEČIH raziskavah znana po korupciji,
  Kdo je torej bolj nemoralen a?!
  Tjaša, ki proda kavo na črno, da preživi lokal, mehanik Matjaž, ki prijatelju zamenja gume za 10 eur manj, da bo lahko nahranil otroke, ali VI?!
  Vklopite razum.
  Pa nehajte klobasati neumnosti za božjo voljo in igrati na strune čustev državljanov, ki več ne vedo kam in kako zato, da bodo preživeli, vi pa še kar Monopoli in Črni Peter furate.

  VKLOPITE RAZUM VI, MI SMO GA ŽE ZDAVNAJ!!!”

  Všeč mi je Komentiraj

  Deli z ostalimi

  • To je všeč 23 osebam.

  • Komentarji

  • • 
• Mojca Fister bravo, podpišem

  Všeč mi je · Odgovori · 3 · 3 ur
• 
Ivan Sušin Saša, skušaj priti v politiko, da bo v njej manj slabih politikov in skušaj dati svoj pozitivni prispevek. Ali pa poj, kar ti je zelo dobro šlo in se ne sekiraj preveč. No lahko si pa aktivni državljan in dobra pevka skupaj.
Všeč mi je · Odgovori · 1 · 3 ur

Zapadlo bo tudi četrt metra snega

V noči na četrtek bo v višinah snežilo, ponekod se sneg lahko obdrži nekaj dni.

RELjIĆ: U toku je kolonizacija Evrope koja se pretvara u veliku istorijsku dramu! -http://web-tribune.com/u_fokusu/reljic-u-toku-je-kolonizacija-evrope-koja-se-pretvara-u-veliku-istorijsku-dramu

Piše: Slobodan RELjIĆ, Politika

Ideja o podeli izbeglica svakoj zemlji članici EU kao žetona u kasinu, beživotna je a i neizvodljiva.

Ministarski dogovor da bi se Sirijac, koji se otisnuo u borbu na život i smrt na dugom putovanju od klanja do Nemačke, trebalo da zadovolji nekim podrumom u Estoniji ili da prodaje kebab u Sofiji – unapred je osuđen na propast.

Kretanje naroda u istoriji je kao zakon spojenih posuda. Brzi i jaki osećaju pravac i popunjavaju praznine.

Tu ministrovanje nije od neke koristi. Inače se prvi hrišćani ne bi ni pokrenuli iz ribarskih naselja oko Galilejskog jezera i nikad ne bi stigli do Rima. I tada su legije odmarširale carskim drumovima da osvajaju daleke zemlje, a Rim je potom napunjen ubogim svetom koji je na svojim plećima mogao da iznese veliki (g)rad.

Sada je to Nemačka. Nemačka, Nemačka iznad svih.

„Nemačke kompanije vide izbeglice kao mogućnost“, piše ovih dana hamburški „Špigl“.  Nemačkom kapitalu treba u ovom trenu  600 hiljada radnika – a ovi ljudi spremni da rade za bilo kakvu nadnicu idealni su primerci.

Problem s kapitalom je što on nema sposobnost sagledavanja celine. Dobro za kapital, ne mora biti srećno rešenje za naciju.

Kad u neku zemlju uđe 800 hiljada izbeglica – to ne može bez biti posledica. Posebno što su to ljudi, kako pokazuju statistike, vrlo mladi  – u dobu do 34 godine. Njih 80 odsto je u tim godinama.

U nemačkom društvu je jedva trećina stanovništva tih godina, a više od petine Nemaca je starije i od 65 godina.

Kao što su kapitalisti na Istoku Evrope velikom pljačkom devedesetih godina uvećali svoje profite, tako će sada izvući nešto i iz jeftine radne snage.

Gvozdeni zakon profita je da kad Zapad nema sposobnost obnove sopstvenog stanovništva, a tako ni reprodukcije jeftine radne snage, onda ili kapital ide u Afriku ili Afrika dolazi u evropske gradove.

U toku je reverzibilni proces. Kolonizuje se Evropa. Prirodan društveni tok, zasnovan na stanju u zapadnim društvima. Jer, ni u jednoj evropskoj zemlji žena koja rađa iza sebe ne ostavlja 2,1 dete, što bi bilo tek prosta reprodukcija. A nema ni društvenog napora na obnovi prodice, nego se društvo iscrpljuje na velikim konstruktivističkim projektima tipa „normativizacije statusa gej populacije“ – prava na istopolni brak, usvajanje dece i vantelesnu oplodnju.

Stiglo se do tačke „koju ni u snu nisu zamišljali“, piše jedan sociolog, „ni antropolozi, ni filozofi, ni sociolozi, ni istoričari“.

S druge strane, „usamljena gomila“ – kako je tu masu „slobodnih atoma“ davno nazvao Dejvid Risman – ipak, nije tako temeljno skuvana da se može mešati bez ikavih otpora. Naprotiv, u toku je proces tribalizacije, kako liberali s prezirom zovu obnovu potrebe za prisnim grupnim odnosima.

Kolona na autoputu ka Nemačkoj iz prvavca Budimpešte

Za početak, grupa se brani od spoljnih opasnosti- Broj napada na izbeglice u Nemačkoj bio je u prvoj polovini 2015. kao godišnji zbir iz 2014. Pale se domovi za smeštaj, organizuju preteće akcije, nasrće na očajne ljude. Uprkos apelima zvanične Nemačke.

Ponekad se stiče utisak da je centar ksenofobije na istoku zemlje, ali ako pogledate mapu načičkanu tim slučajevima – to ide od Hamburga do Minhena, a Dortmund uopšte ne zaostaje za Drezdenom.

Politički korektni posmatrači to vide kao sukob „mračne Nemačke“, koja se probudila, i „svetle Nemačke“ koja je vazda budna. Kao iz crtanog filma. Ali, manihejska podela, koje su se setili ti mudraci, nikad nije plodno tlo za demokratsko rešavanje problema. Posebno Nemačka zna biti dobar primer za to.

A ostatak Evrope se posle mahom nakalemio na centralnu zemlju na kontinetu.

Izbeglička kriza koja, kako kaže Donald Tusk, može potrajati godinama, učiniće Evropu iznutra tako klimavom da će ona pre da liči na bivšu Jugoslaviju nego na jaku organizaciju na stabilnim nogama.

A kad Edvard Lutvak, ovih dana vidi destabilizaciju hrišćanske Evrope, jer se „muslimanske zajednice, kao što se zna, opiru integraciji“ i „na duže, moraće se hiršćanska Evropa prilagođavati njihovim vrednostima a ne obratno“ – onda je to više od procena značajnog politologa i dugogodišnjeg savetnika Pentagona.

U kriznim vremenima se nataloženi stereotipi pretvaraju u moćnu faktografiju. Još fali onaj momak koji će u tom mraku da upali šibicu da vidi otkud toliko zapaljivih gasova oko nas.

Ovih dana se evropskim pukotinama pridružila i ona iz istraživanja javnog mnjenja koja pokazuju da je opsada tunela u Kaleu prvi put donela da je više Britanaca za izlazak iz Unije nego za ostanak. Utemljuje se trend koji se neće dati zaustavljati.

Šta reći o našoj ulozi u velikoj drami?

Dobri Bušman Ksi iz filma „Bogovi su pali na teme“ je baš sad odlučio da svom svojom snagom i po svaku cenu prigrli onu praznu flašu „koka-kole“. A dok je bio pri zdravoj (ili primitvnoj?) pameti – činio je sve da je baci u crnu rupu na kraju sveta, da bi sačuvao svoje pleme i svoj svet.

Na evropskom smo putu, prosto rečeno. Na putu koji ubrzano nestaje u klizištima velike drame.

Spotaknjeni sirski nogometni trener je v resnici terorist

Kurdska stranka je Osamo Abdula Mohsena, sirskega begunca, ki ga je med begom iz madžarskega begunskega centra spotaknila tamkajšnja novinarka, prepoznala kot terorista.

22. September 2015,

Tekst: Jože Biščak | Foto: Reuters

Pred dnevi se je ves svet zgražal nad madžarsko novinarko Petro Laszlo, ki je med migrantskim stampedom iz begunskega centra spotaknila begunca. Izkazalo se je, da je Osama Abdul Mohsen. Zgodba se je sluzavo zaključila, ko so ga povabili španski nogometaši, saj je v Siriji treniral nogometni klub Fotuwa SC. Mohsen je medijem razlagal, da ima štiri otroke, njegova soproga in dva otroka sta v Turčiji. Humanitarci so takoj sprožili akcijo, da bi lahko v Španijo prišla vsa družina. Vendar kot kaže, s tem ne bo nič. Mohsen ima očitno zelo krvave roke, saj je član zločinske skupine Al Nusra, ki je povezana z Al Kaido.

Osama Abdul Mohsen bi se očitno mirno pretihotapil v Evropsko unijo, če ga ne bi spotaknila novinarka, saj je po tem dogodku dosegel globalno slavo, njegove slike so objavili vsi svetovni mediji. Kar je bilo zanj usodno. Prepoznali so ga v sirski Kurdski demokratski uniji. Kot poroča Russia Today, je Mohsen sodeloval pri nasilnem dušenju nemirov v mestu Qamishlo leta 2004, ko so sirske varnostne sile po nogometni tekmi ubile več kot 50 Kurdov.

Mohsen je sodeloval pri zločinih nad manjšinami, vključno s Kurdi, zatrjujejo v kurdski stranki, ki so informacijo objavile na družbenem omrežju facebook.

Begunci – Slovenija, revna država

Now, listen. Slovenia is a poor state.« Če prevedemo: »Poslušajte me vendarle, Slovenija je pa ja ena revna država.« To je bil odgovor ene od begunk na enem od prvih vlakov, ki so prečkali hrvaško-slovensko mejo, na vprašanje novinarke, ali bi morda vendarle ostala kar tukaj, češ saj je Slovenija tudi Evropa. No, pa smo jo dobili po buči. Še begunci nas ne marajo. Nič čudnega, če pa je neka druga novinarka v prispevku nekaj minut prej, ko je slika kazala nič hudega slutečega begunca, ki je čakajoč na premik vlaka iz obupa skočil skozi okno, sliko pospremila z besedami (navajamo dobesedno): »Bil je tudi poskus nasilnega izstopa.« Dobro, o tem, kako lahko nasilno izstopiš iz vlaka, bi se še nekako dalo razpravljati. Ampak slika ne laže in prav lepo je bilo videti, da so domnevnega nasilnega »izstopača« zelo prijazno »pospremili« trije policisti in še pes za povrh.

Zaradi groznega dejstva, da begunci pri nas nočejo ostati, se je nemudoma sestal sam vrh slovenske politike in sprejel nekaj nujnih kratkoročnih ter dolgoročnih ukrepov. Še preden so končali zasedanje, je avstrijska tiskovna agencija sporočila, da bodo k nam poslali kakih 30 strokovnjakov, ki bodo Sloveniji pomagali pri nadzoru meje. Za kakšne strokovnjake gre, Avstrijci sicer niso sporočili, domnevati pa gre, da gre za strokovnjake odnosov z javnostmi, marketinga in retorike, ki bi begunce vendarle prepričali, kako lepa in prijazna je država Slovenija. In prav nič »poor«, kar se je pokazalo že v ponedeljek, ko je ravno zaradi te žaljive izjave nesrečne begunke urad za makroekonomske analize in razvoj izboljšal napoved gospodarskih gibanj za letos. Spomladi je napovedoval še 2,4-odstotno rast gospodarstva, sedaj pričakuje 2,7-odstotno. A smo še »poor«, a?

Med kratkoročne ukrepe na področju ravnanja z begunci bi lahko šteli tudi vladni obisk Podčetrtka. Predsednik vlade je sredi najhujše begunske krize, a več kot očitno premišljeno, odprl novo kolesarsko pot med Rogaško Slatino in Podčetrtkom. Po stezi se sicer ni zapeljal, kot je bilo sprva načrtovano, sta pa kolesarila in se nastavljala fotoaparatom ministra Gašperšič in Počivalšek. Vse v upanju, da bodo tudi begunci videli, kako lepa in prav nič »poor« je naša država. S povsem enakim namenom je na drugem koncu države kolesarila in veslala ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj. Premagala je tudi vse strahove in se po jeklenici spustila z vrha planiške letalnice. Nasmejana!

Nič ni pomagalo, policisti so vse dni poročali o tem, kako so trume beguncev »samovoljno zapustile center za ravnanje z begunci«. In so se, ne meneč se za vse napore naših veljakov, odpravili naprej proti obljubljenemu Zahodu. Prav skrb vzbujajoči so bili potem posnetki beguncev, ki so z dvignjenimi rokami in glasnim smehom tekli skozi mejni prehod Šentilj. Malce pomirjujoče je bilo slišati enega od njih, ki je policistu zagotavljal, da ne potrebuje nobene pomoči in da gre naprej v Nemčijo. Očitno je tudi Avstrija »poor«.

Nič čudnega, da so še tovornjakarji zaskrbljeni zaradi množičnega zapuščanja naše države in so prek Roberta Severja, direktorja združenja za promet pri GZS, sporočili naslednje: »Pričakujemo, da bo policija posredovala natančna navodila za ravnanje voznikov tovornih vozil, ki bi se jim lahko vtihotapili begunci in tako skušali nelegalno prečkati mejo.« Jih čisto razumemo, kajne.

Delo in zaposlitev v Švici

Pred dobrimi 3 leti je Švica omejila število tujih delavcev iz nekaterih držav članic iz Evropske unije, med katerimi je bila tudi Slovenija, lansko leto spomladi pa ponovno omogočila prost pretok za vse Slovence, ki bi se tam želeli zaposliti in pridobiti trajno pogodbo za delo.

Kaj potrebujete za življenje in delo v Švici?

V kolikor še ne veste, kaj točno bi delali v Švici, lahko tam ostanete 3 mesece in zaposlitev iščete v različnih kantonih. V primeru, da najdete potencialnega delodajalca, je postopek za pridobitev pogodbe sledeč: vaš delodajalec bo prijavo za delovno mesto v odobritev poslal FOM (Federal Office for Migration – Federalna pisarna za migracije), ki bo zaposlitev odobrila glede na vašo starost, sposobnost integracije, izobrazbo, delovne izkušnje ter jezikovno znanje. Kot najbrž že veste, je Švica država, kjer je uradnih več jezikov – nemščina, francoščina, italijanščina in retoromanščina – jezik, ki prevladuje, je odvisen od posameznega kantona.

V primeru, da najdete delo, boste za življenje v Švici potrebovali tudi dovoljenje za bivanje, ki ga pridobite, če imate delovno pogodbo (vsaj za obdobje enega leta) in naslov (najeto ali kupljeno stanovanje).

Kako iskati delo v Švici in kakšne kadre potrebujejo?

Največ ljudi se odloči za iskanje preko agencij (Stellen partner, Trenkwalder idr.), z iskanjem dela pa boste največ sreče imeli, če ste varilec, pleskar, šofer, gradbinec, monter oz. izdelovalec pohištva, električar ter gostinski oz. turistični delavec. Prav tako boste službo našli hitro, če ste specialist na področju strojništva in tehnologije, bančništva, zavarovalništva, IT ipd. Največji zaposlovalci so podjetja Nestlé, Novartis, Zurich Insurance, Roche, Credit Suisse, Adecco, Swiss Re in Glencore. V kolikor iščete delo v Ženevi, spremljajte razpise za delo pri Združenih narodih, Rdečem križu ter Svetovni trgovinski organizaciji.

Kakšne so delovne razmere v Švici?

V Švici ljudje pogosto delajo od 7. do 19. ure, povprečna plača pa je leta 2013 znašala nekoliko manj kot 5000 evrov. Minimalna plača z zakonom ni določena in je stvar dogovora s sindikalisti.

Davki so odvisni od kantona, v katerem bivate.

Na kaj pomislite pred odhodom v Švico?

Kljub temu, da si Švico marsikdo predstavlja kot obljubljeno deželo, pa se tudi tam ne cedita le mleko in med. Plače so resda veliko večje kot pri nas, stroški pa precej višji – sploh za zdravstveno zavarovanje in za stanovanje. Mnogo ljudi se iz tega razloga odloči za delo v kakšnem švicarskem mestu, ki je blizu Nemčije (denimo St. Galen) in stalno prebivališče prijavi tam. Ne pozabite tudi na sledeče: v kolikor imate v Sloveniji moža/ženo oz. otroke, se kot rezident RS ne morete odjaviti in ste še vedno dolžni plačevati davke tudi v Sloveniji.