Begunci – Slovenija, revna država
Now, listen. Slovenia is a poor state.« Če prevedemo: »Poslušajte me vendarle, Slovenija je pa ja ena revna država.« To je bil odgovor ene od begunk na enem od prvih vlakov, ki so prečkali hrvaško-slovensko mejo, na vprašanje novinarke, ali bi morda vendarle ostala kar tukaj, češ saj je Slovenija tudi Evropa. No, pa smo jo dobili po buči. Še begunci nas ne marajo. Nič čudnega, če pa je neka druga novinarka v prispevku nekaj minut prej, ko je slika kazala nič hudega slutečega begunca, ki je čakajoč na premik vlaka iz obupa skočil skozi okno, sliko pospremila z besedami (navajamo dobesedno): »Bil je tudi poskus nasilnega izstopa.« Dobro, o tem, kako lahko nasilno izstopiš iz vlaka, bi se še nekako dalo razpravljati. Ampak slika ne laže in prav lepo je bilo videti, da so domnevnega nasilnega »izstopača« zelo prijazno »pospremili« trije policisti in še pes za povrh.
Zaradi groznega dejstva, da begunci pri nas nočejo ostati, se je nemudoma sestal sam vrh slovenske politike in sprejel nekaj nujnih kratkoročnih ter dolgoročnih ukrepov. Še preden so končali zasedanje, je avstrijska tiskovna agencija sporočila, da bodo k nam poslali kakih 30 strokovnjakov, ki bodo Sloveniji pomagali pri nadzoru meje. Za kakšne strokovnjake gre, Avstrijci sicer niso sporočili, domnevati pa gre, da gre za strokovnjake odnosov z javnostmi, marketinga in retorike, ki bi begunce vendarle prepričali, kako lepa in prijazna je država Slovenija. In prav nič »poor«, kar se je pokazalo že v ponedeljek, ko je ravno zaradi te žaljive izjave nesrečne begunke urad za makroekonomske analize in razvoj izboljšal napoved gospodarskih gibanj za letos. Spomladi je napovedoval še 2,4-odstotno rast gospodarstva, sedaj pričakuje 2,7-odstotno. A smo še »poor«, a?
Med kratkoročne ukrepe na področju ravnanja z begunci bi lahko šteli tudi vladni obisk Podčetrtka. Predsednik vlade je sredi najhujše begunske krize, a več kot očitno premišljeno, odprl novo kolesarsko pot med Rogaško Slatino in Podčetrtkom. Po stezi se sicer ni zapeljal, kot je bilo sprva načrtovano, sta pa kolesarila in se nastavljala fotoaparatom ministra Gašperšič in Počivalšek. Vse v upanju, da bodo tudi begunci videli, kako lepa in prav nič »poor« je naša država. S povsem enakim namenom je na drugem koncu države kolesarila in veslala ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj. Premagala je tudi vse strahove in se po jeklenici spustila z vrha planiške letalnice. Nasmejana!
Nič ni pomagalo, policisti so vse dni poročali o tem, kako so trume beguncev »samovoljno zapustile center za ravnanje z begunci«. In so se, ne meneč se za vse napore naših veljakov, odpravili naprej proti obljubljenemu Zahodu. Prav skrb vzbujajoči so bili potem posnetki beguncev, ki so z dvignjenimi rokami in glasnim smehom tekli skozi mejni prehod Šentilj. Malce pomirjujoče je bilo slišati enega od njih, ki je policistu zagotavljal, da ne potrebuje nobene pomoči in da gre naprej v Nemčijo. Očitno je tudi Avstrija »poor«.
Nič čudnega, da so še tovornjakarji zaskrbljeni zaradi množičnega zapuščanja naše države in so prek Roberta Severja, direktorja združenja za promet pri GZS, sporočili naslednje: »Pričakujemo, da bo policija posredovala natančna navodila za ravnanje voznikov tovornih vozil, ki bi se jim lahko vtihotapili begunci in tako skušali nelegalno prečkati mejo.« Jih čisto razumemo, kajne.