Category: Poezija

116. ŽENSKI PRAZNIK

DRAGE DAME IN GOSPE,
DANES VE PRAZNUJETE;
DAN DANAŠNJI JE TAKO,
DA PRAZNUJETE LAHKO.

TUDI SAMA SEM GOSPA,
KI TA PRAZNIK RADA IMA;
DOLGO GA PRAZNUJE SVET,
SAJ BO STAR STODVAJSET LET.

DOKLER TU BO DAN ŽENA;
ČE SVOBODA KAJ VELJA;
SE BO TA DAN PRAZNOVAL,
ŽENSKAM VSE PRIZNANJE DAL.

VSI MOŽJE IN PARTNERJI,
STE NA ŽUR POVABLJENI,
ROŽA PA JE VSTOPNICA,
KI ODKLEPA SRCA VSA.

OBJEMITE ZDAJ ŽENE,
KI ZA VAS LEPO SKRBE;
RADI JIH IMEJTE VSI;
PRAZNIK TRAJA NAJ VSE DNI.         (721.)

NA HRUŠICI, TOREK, 7.3.2023,
PIŠEM OD 8H55-9H09

SKUPAJ S PREŠERNOM O TIMIJU ZAJCU

OD NÉKDEJ SKAKALNE SO TEKME SLOVELE,
AL BOLJŠE OD ZAJČEVE B’LO NI NOBENE,
NOBENE OČEM BILO BOLJ ZAŽELENE,
OB ČASU SKAKANJA IN ’TEKME DOBLJENE,
KO NÁRBOLJ OD ZVEZD SVETI TIMIJEVA,
NAJBOLJŠA DEŽELA JE NAŠA BILA.

V PLANICI  NA TEKMI POD SNEŽNO BELINO,
TROBENTE IN RAGLE SVETOVNE SO PELE,
PRISPELE SLOVENSKE SO MNOŽICE CELE,
V PETEK POPOLDAN NA TEKMO VESELE;
BILA STA VODNIKA OBA ZAJČEVA,
DA VIDITA SINA, JE VOLJA BILA.

SE NAROD OZIRA, SKAKALCA SI ZBIRA,
ZAGLEDA NA MIZI SKAKALNI JUNAKA;
ENACGA POD SONCAM MU NI KORENJAKA,
ŽELI SI SKAKATI Z NJIM DEKLICA VSAKA,
OMREŽIT’ GA MARSIKATERA ŽELI,
ZALJUBLJENO V NJEGA OBRAČA OČI.

KO TIMI JE SKOČIL, SO VSI OSTRMELI,
OD ČUDEŽA MNOGIM SO MISLI ZASTALE;
STOTERE ZASTAVE SO V VETRU VIHRALE,
MLADENIČA SMUČE SO DALEČ PRISTALE;
“JA, TO JE TO” TIMI ZAVPIJE NA GLAS,
DA ZASE JAZ ZMAGAM, PA TUDI ZA VAS.

AH, MAJHNO POČAKAJ, PRELJUBI SKAKALEC!
DA FOLK SI ODDAHNE, DE GLAVA POČIJE.”
“JE BLIZO, JE BLIZO DO ZLATE SNEŽINKE,
JE BLIZU TA ČAS, DA SE ČUSTVA IZLIJE,
VALOVI GLEDALCEV SNEŽINKO ŽELE,
DAJ SKOČI, JAPONEC, ODRINI SE ŽE!!!

TO VIDETI, VSI SMO V JAPONCA STRMELI,
OD SKOKA SLOVENCA SO USTA ZIJALE,
V JAPONČEVEM SKOKU SMUČI SO ZASPALE,
NA BELI STRMINI SO HITRO PRISTALE,
JAPONEC JE TIMIJA GLEDAL OD ‘ZAD’,
ZATO PA JE TIMI SVETOVNI PRVAK.

NA HRUŠICI, SOBOTA, 4.3.2023

VSE NAJBOLJŠE!

DRAGA MOJA SESTRICA,
DANES SPET SI SLAVLJENKA,
ENA-IN-ŠESTDESETI,
PRAZNIK SVOJ PRAZNUJEŠ TI.

LEP TI ROJSTNI DAN ŽELIM,
NAJ SE VTISNE TI V SPOMIN,
DA TI VEDNO BO LEPO,
KO SPOMIN SE VRAČAL BO.

V MISLIH S TABO SMO MI VSI,
KI BI RADI VOŠČILI:
NAJ SRCE TI ZDRAVO BO,
BIJE DOLGO IN MOČNO.             (720.)

NA HRUŠICI, SREDA,
1.3.2023, SESTAVLJAM OD 6H30-7H05 

(Z)NOVA BELA ODEJA

LEP POGLED JE SKOZI OKNO,
IN NA TO NEBO ŠIROKO,
KI JE STKALO BELO ODEJO,
Z NJO POSTLALO NAM NEDELJO.

JE NEBEŠKA ODEJA LEPA,
UMETNIŠKE OBČUTKE ODKLEPA,
KI SEM JIH ŽE ZAKLENILA,
KO NA SNEG SEM POZABILA.

TA ME VEDNO FASCINIRA,
KO V NARAVI SE NABIRA;
ČE GA LE PREVEČ ZAPADE,
RADA JEZA ME POPADE.

KO NEBA SO VRATA ODPRTA,
MOJA VRATA SO ZAPRTA;
SKOZI OKNA POGLEDUJEM,
BOŽJE DELO OBČUDUJEM.         (719.)

NA HRUŠICI, NEDELJA,26.2.2023,
SESTAVLJAM  OD 8H15-9H00

PLEŠIMO, SVOBOD(I)NI SMO!

PLEŠI, PLEŠI, NAROD TI,
NAJ SE V GLAVI TI VRTI;
NAJ MOŽGANI MISLIJO,
DA TI NORO JE LEPO.

PLEŠI, KO TE ZEBE V RIT;
ZDAJ NE SMEŠ PRI MIRU BIT’,
KADAR NIMAŠ NIČ ZA JEST’,
PLES JE ZATE FULL THE BEST.

KADAR V TRGOVINO GREŠ,
CENE GLEDATI NE SMEŠ;
RAJE PLEŠI MIMO NJIH;
NIČ NE ZMERJAJ, BODI TIH’.

ČE BOŠ JEZIK IZTEGNIL,
BOŠ PO BUČI JIH DOBIL;
VEŠ, DA ZDAJ SVOBODA JE,
KRITIZIRAT’ SE NE SME!

MISLI LE NA MUZIKO,
ZAMRMRAJ SI PESMICO,
IN ODPLEŠI SUH DOMOV,
SREČEN, KER SI BOS IN GOL.

NA SVOBODNI STRANI PA,
SE GOLOB LEPO IMA;
OD PROBLEMOV GLEDA PREČ,
PAMETI SPLOH NIMA VEČ.

VLADA VLEČE VSE ZA NOS,
JI NOBEDEN VEČ NI KOS.
RAJA, DAJ PREBUDI SE;
ZDAJ PA SKRAJNI ČAS JE ŽE!!!     (718.)

NA HRUŠICI, PEPELNIČNA SREDA,
22.2.2023, RIMAM OD 6H35-7H08

NAŠ PUST

HRUŠICA, TA NAŠA VAS,
PUSTNI JE PONOS VSEH NAS,
SAJ V NEKAJ PUSTNIH DNEH,
VSE VAŠČANE SPRAVLJA V SMEH.

TO TRADICIJA JE ŽE,
KI PROPASTI VEČ NE SME,
TREBA JO JE VZDRŽEVAT,
NA VSO MOČ JO NEGOVAT.

HRUŠČANI TU GLAVNI SO,
HRUŠČANKE POMAGAJO,
PREBIVALCEM DOLGČAS NI,
Z NAMI PUST ZARES ŽIVI.

PUSTNI ČAS JE RES VESEL,
VSAK NAJ BI GA DOŽIVEL,
ČE SMO SEBI KDAJ ODVEČ,
MASKO TO VRZIMO PREČ.

JE NA VOLJO NEKAJ DNI,
DA SE TO LAHKO ZGODI,
MASKE NA IZBIRO IMAŠ,
IN NAJBOLJŠO NASE DAŠ.       (717.)

NA HRUŠICI, NA DEBELI
ČETRTEK, 16.2.2023

STRAH IN GROZA

ZJUTRAJ PRIDEM JAZ DO KOMPA,
KJER ME VSAK DAN DNEVNIK ČAKA,
DNEVNIKA PA TAMKAJ NI,
TO POŠTENO ME SKRBI.

KAM MOJ DNEVNIK IZGINIL JE?
TAM VČERAJ BIL JE ŠE.
KAJ, ČE NAŠEL SE NE BO;
MI ZA NJIM BO RES HUDO.

RADA PIŠEM DNEVNIKE;
MARSIKAJ TAM NOTRI JE,
A SO TAKE LE STVARI,
KJER SKRIVNOSTI MOJIH NI.

TE GLOBOKO V MENI SO;
VČASIH ME RAZŽIRAJO,
A SEM NAUČILA SE,
DA PREMAGAM ČISTO VSE.

JA, ŽIVLJENJE LAHKO NI,
VSAK DAN SE MI KAJ ZGODI,
A SPOMIN MI PEŠA ŽE,
IN LAHKO POZABIM VSE.

DNEVNIK PA SPOMIN ZBUDI,
IN POMOČ PONUDI MI,
KADAR IZGUBLJENA SEM,
IN REŠUJEM KAK PROBLEM.

DNEVNIK, KAM SI SE MI SKRIL?
KDAJ SE SPET MI BOŠ ODKRIL?
ČE TE VEČ NAZAJ NE BO,
MENI BO ZELO HUDO.                       (716.)

NA HRUŠICI, SREDA, 16.2.2023,
PIŠEM OD 6H04-6H45

NE DAJ SE, SRNA

SAMA SEBI SMILIM SE,
KER TEŽAV ‘MAM ŠE PA ŠE,
LENA JAZ POSTALA SEM,
IN NIKAMOR VEČ NE GREM.

V MRZEL SNEG NE VLEČE ME,
VEN ZATO SE MI NE GRE,
A SRCE NALAGA MI,
NAJ SE TO ČIMPREJ ZGODI.

‘Z DNEVA V DAN ŽE ČUTIM TO,
DA ŽE HODIM PRAV TEŽKO,
ČE PA PO STOPNICAH GREM,
SKORAJ TAM NA POL UMREM.

ZDAJ NI VEČ NAZAJ POTI;
PRAV LAHKO SE MI ZGODI:
KADAR BOM BALINAT ŠLA,
BOM ŠE PADLA KJE NA TLA.

TO ME RESNO ŽE SKRBI,
KER NIMAM NIČ VEČ MOČI,
DA BI SPLOH OD HIŠE ŠLA;
ZDAJ BOM RES NASTRADALA.

DANES MORAM ITI VEN,
DA ZAČUTIM TA PROBLEM,
IN GA PRIMEM ZA ROGE,
SAJ TAKO NAPREJ NE GRE.       (715.)

NA HRUŠICI, TOREK, 15.2.2023,
NAPISANA OD 9H25-9H54

KO ME NE BO

ČE BO KDO ZA MANO JOKAL,
IN V ROBEC MILO STOKAL,
MU TEDAJ LEPO POVEJTE:
”LE V SPOMINU ME IMEJTE.”

DOBRO SEM DRUŽINO IMELA,
RADA Z VAMI SEM ŽIVELA;
VSI POŠTENO SMO ŽIVELI,
IN ZARES SE RADI IMELI.

ZDAJ VAS MALO JE OSTALO,
UPAM LE, DA NE PREMALO,
RODOVINA BO MINILA,
ČE NE BO SE PRERODILA.

TREBA OTROKE JE IMETI,
IN ŠE VEČ SI JIH ŽELETI;
NAŠA SRNA RODOVINA,
S TEM NE BO LE ZGODOVINA.        (714.)

NA HRUŠICI, NEDELJA,
12.2.2023 ZJUTRAJ

JUTRANJICA

NOVO JUTRO SE PREBUJA,
LEP POGLED V NEBO PONUJA;
DANES SONCE BO SIJALO,
ENERGIJO NAM DAJALO.

SONČEVA TA ENERGIJA,
KI SE V NAŠI ZVEZDI SKRIVA,
NAM ŽIVLJENJE OMOGOČA,
IN POLETJA KRASNA, VROČA.

GLEDAM ZOPET SKOZI OKNO,
V MODRO TO NEBO ŠIROKO,
NANJ OBLAČKI SO PRISPELI,
ORANŽNO – SIVI, TUDI BELI.

VČASIH JE NEBO KOT SLIKA,
KI SE DUŠE MI DOTIKA,
GLAVA SI OČI NAPASE,
ZA VREMENSKE SLABE ČASE.

JUTRANJE TE RIMARIJE,
VIR SO MOJE ENERGIJE,
KI TELO JO POTREBUJE,
DA ČEZ DAN LAHKO DELUJE.        (713.)

NA HRUŠICI, SOBOTA,
11.2.2023 OD 7H-8H

WordPress Themes