GOBE – nekatere ljubijo travo, nekatere gozdove

Gobe rastejo vse leto, jeseni pa se vsako leto najbolj veselimo jurčkov in kostanjevk ter dežnikaric, ki še vedno veljajo za najbolj priljubljene in znane gobe pri nas.

Znano je, da gobe najbolje uspevajo po prvi jesenski polni luni, ki ji pravijo kar gobja polna luna. Letošnja bo 28. septembra. Do takrat lahko še malo pobrskate po gozdovih in poiščete primerno rastišče.

Smrčke ali mavrahe (z značilnimi navpičnimi rebri skoraj črnega klobuka) najdemo pod jesenom ali ob potokih, na močvirnatem terenu.

Gobe rastejo na različnih podlagah, kot sta zemlja in les. Cela vrsta užitnih gob raste v sožitju z določenim drevjem. Gabrov ded tako raste izključno pod gabri, brezov pa pod brezami. Užitna mala štorovka raste le na odmrlih listavcih, medtem ko podobna obrobljena kučmica, ki je zelo strupena, raste izključno na odmrlih iglavcih.

Iz okolice Ljubljane se odpeljemo proti Horjulu, gobe nabiramo v okolici vasi Brezje, če gremo proti Polhovemu Gradcu pa se odpravimo v okolico Dolenje vasi.
Tradicionalne gobarske lokacije so na Pokljuki, Jelovici in Rogli, na Pohorju in v gozdovih Goričkega v Prekmurju.

Šampinjoni ali travniški kukmaki rastejo na polju, kjer se pasejo krave.

Jurčki rastejo pod listavci ali na obrobju bukovega gozda in v iglastih gozdovih.

Smrčke ali mavrahe najdemo pod jesenom ali ob potokih, na močvirnatem terenu.

Lisičke rastejo v iglastih gozdovih vzdolž gozdnih poti, poraslih s travo, tudi v bukovih gozdovih.

Dežnikarice poiščite ob gozdovih in na gozdnih travnikih.

Užitne sirovke rastejo v iglastih gozdovih pod borovci.

Kako si lahko pomagamo s pripravki iz divjega kostanja?

Avtor: Katja Loboda

Zdravilne sestavine divjega kostanja, ki s pravim sicer ni v sorodu (spada namreč v drugo botanično družino), najdemo tako v listih kot v cvetovih, plodovih in tudi v skorji.

Zdravilne sestavine divjega kostanja, ki s pravim sicer ni v sorodu (spada namreč v drugo botanično družino), najdemo tako v listih kot v cvetovih, plodovih in tudi v skorji.

Divji kostanj lahko uporabimo na tisoč in en način: kot mazilo, tinkturo, prevretek iz skorje, oblogo ali čaj. Iz skorje divjega kostanja so že včasih pripravljali različne obkladke, s katerimi so lajšali vročična obolenja, malarijo, drisko, krvavenje iz želodca in črevesja ter tudi kožne bolezni.

Predvsem nekoč so si radi pripravili kopel iz divjega kostanja, saj pomaga pri revmatičnih obolenjih, ozeblinah, bolečinah v križu, povečani prostati in tudi putiki.

Pripravki iz divjega kostanja slovijo kot najboljše zdravilo za krepitev žil – to lahko verjetno potrdijo tudi naše babice ali prababice. Pripravki iz plodov divjega kostanja so tako primerna dopolnitev kompresijskega zdravljenja krčnih žil.

Vsestranskost pripravkov iz divjega kostanja

Alkoholno tinkturo uporabite v obliki obloge pri bolečih, oteklih in utrujenih nogah in vnetjih krvnih žil. Pomembno je, da tinkture ne nanesete na poškodovano kožo ali razjedo ter da je ne uporabljajte prepogosto in predolgo, saj lahko alkohol draži in tanjša povrhnjico kože.

Oblogo iz kostanja lahko uporabite v primeru krčnih žil, zlomov in zvinov, pri bolečih in utrujenih nogah, ozeblinah in oteklinah.

Plodovi divjega kostanja zaradi velike vsebnosti escina, ki je glavna učinkovina semen divjega kostanja, niso užitni.

Čaj iz listov ali cvetov divjega kostanja krepi imunski sistem in pomaga pri izkašljevanju (predvsem pri astmi in bronhitisu).

Katere zdravilne učinkovine vsebuje divji kostanj?

Plodovi divjega kostanja vsebujejo do 13 odstotkov ß-escina (saponinski kompleks), ki krepi napetost venskih sten in zmanjšuje krhkost kapilar. Izvleček iz semen divjega kostanja deluje protivnetno, zmanjšuje poškodbe kapilar in krepi njene stene ter ščiti pred edemi. Prav tako zmanjšuje tudi otekanje nog. Plodovi vsebujejo še škrob, beljakovine, maščobe, eskulin, grenčine, sterole, flavone, alantoin, adenozin, gvanin, sečno kislino in vitamine B-skupine ter vitamin K.