Mladi danes – pozna odselitev, dolg študij in naraščajoča brezposelnost

Za mlade v Sloveniji je značilno pozno odhajanje od doma, brezposelnost med njimi se povečuje, izobraževanje pa podaljšujejo, ugotavljajo statistiki.

Po ugotovitvah statističnega urada je v Sloveniji leta 2008 skoraj 70 odstotkov mladih, starih od 18 do 34 let, živelo z vsaj enim od staršev, kar je poleg Slovaške najvišji delež v EU-ju. Pozna odselitev od doma velja predvsem za moške.

To pa je tudi razlog, da ima Slovenija v primerjavi z EU-jem eno najnižjih stopenj revščine mladih. Leta 2010 je stopnja tveganja revščine med mladimi v starosti 15 do 29 let tako znašala nekaj več kot 10 odstotkov.

Večina mladih živi s starši do 30. leta starosti, saj si predraga stanovanja stežka privoščijo, še posebej če so brez dela ali če imajo začasno zaposlitev. Zaradi naraščajoče brezposelnosti mladi pogosto podaljšujejo tudi izobraževanje, hkrati pa se velikokrat odločajo za preproste poklice, ki so daleč pod ravnijo njihove formalne izobrazbe.

Najstniki že poročeni in ločeni

Leta 2011 se je 0,2 odstotka mladih v starosti od 15 do 19 let že poročilo, dve najstnici sta se celo ločili, skoraj 300 najstnic pa je že imelo vsaj enega otroka. Kar 95 odstotkov najstnikov v tem starostnem obdobju je leta 2011 še vedno živelo pri starših, približno enak delež pa se jih je izobraževalo.

Lani je bilo v omenjeni starostni skupini 13 odstotkov mladostnikov delovno aktivnih, pri čemer jih je nekaj manj kot polovica delala prek študentskega servisa, 37 odstotkov jih je pomagalo družinskim članom – v skoraj vseh primerih je šlo za pomoč na družinski kmetiji -, preostali pa so bili redno zaposleni ali so delali kot vajenci.

Več porok in ločitev in delo prek študentskega servisa

Za skok v zakonski jarem se je lani odločilo 3,4 odstotka mladih v starosti 20 do 24 let, za izstop pa se je odločilo 133 parov. Tri četrtine starih 20 do 24 let je še vedno živelo v gospodinjstvu z vsaj enim staršem; takih je bilo 78 odstotkov moških in 72 odstotkov žensk. Približno 70 odstotkov oseb v pozni mladosti se je še izobraževalo, med njimi nekaj manj kot 90 odstotkov na visokošolski stopnji.

Nekaj manj kot polovica od 46 odstotkov delovno aktivnih v tej starostni skupini jih je bilo redno zaposlenih, nekaj manj kot 40 odstotkov pa jih je opravljalo delo prek študentskega servisa. Kar vsak deseti 20- do 24-letnik ni niti študiral, obiskoval šole ali tečaja niti ni delal.

Podaljševanje mladosti

Mladi v Sloveniji tako vse pozneje postajajo neodvisni, posledično pa se tudi dojemanje mladosti pomika v zgodnja srednja leta. Lani je v Sloveniji z vsaj enim od staršev živelo nekaj več kot polovica mladih v starosti 25 do 29 let.

Tu so bile razlike med spoloma že bolj očitne kot v mlajših starostnih skupinah: več kot 60 odstotkov moških te starosti je živelo pri starših, medtem ko je bil delež žensk 45-odstoten.

Razliko v zgodnejši odselitvi žensk na statističnem uradu pripisujejo dejstvu, da ženske v večji meri izbirajo starejše partnerje – v povprečju je bil ta za tri leta starejši oz. je imel 31,6 leta. Z bližanjem konca izobraževanja se veča tudi delovna aktivnost, ki je bila pri mladih od 25 do 29 leta 75-odstotna.

Raje v šolo kot na zavod

76 odstotkov mladih v tej skupini je bilo redno zaposlenih, med temi približno 70 odstotkov s pogodbo za nedoločen čas. Med vsemi mladimi delovno aktivnimi jih je 92 odstotkov delalo polni delovni čas, približno osem odstotkov pa je imelo skrajšani delovnik. Brezposelnost med mladimi sicer narašča, zato se jih vse več odloča za podaljševanje študija.

Med mladimi v starosti 25 do 29 let je imelo leta 2011 šest odstotkov osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 65 odstotkov jih je imelo srednješolsko, 29 odstotkov pa jih je že doseglo višje- ali visokošolsko izobrazbo.

CRON dieta: Jejte manj, živite dlje!

Lara vsako jutro zajtrkuje rženi kruh in skuto. Po jedi s sadnim sokom zaužije multivitaminsko tableto. Kosilo je lahko: običajno piščančja prsa z rjavim rižem ali testenine s skrbno izbrano zelenjavo na žaru. Za večerjo: riba in zelenjava (tokrat skuhana na pari) in solata. Včasih si za spremembo privošči sojine rezance z zelišči in kalčki. Sladica je vedno enaka: nemastni jogurt z jagodami.

Njen skrbno izračunani vsakodnevni seštevek nikoli ne preseže 1400 zaužitih kalorij. Ženska njene rasti bi jih sicer naj zaužila vsaj 2000. Tehtnica triinštiridesetletnice pokaže, da je Lara približno 15 odst. pod svojo idealno težo. A Lara ni anoreksična. Takšnega načina prehranjevanja tudi ni izbrala zaradi izgube teže, ta je le eden “stranskih učinkov”.

Lara je tipična predstavnica vse hitreje rastoče množice fanatičnih privržencev tako imenovanega CRON (Calorie Restriction with Optimum Nutrition) prehranjevanja, ki – kot pove že ime – zagovarja omejevanje zaužitih kalorij ob optimalni hranilni vrednosti zaužite hrane.

Obstaja cela vrsta prepričljivih in znanstveno potrjenih študij, ki potrjujejo, da je za 20 odst. zmanjšan dnevni vnos kalorij s skrbno izbrano prehrano z zadostno hranilno vrednostjo najboljša pot do “pomladitve” in daljše življenjske dobe. Le-to danes navadno poskušamo dosegati s terapijami z matičnimi celicami, prehrambenimi nadomestki, rastnimi hormoni…
A učinkovitost naštetega ni dokazana. V nasprotju z učinkovitostjo zgoraj opisanega načina prehranjevanja! Omejevanje kalorij dokazano upočasni biološke procese staranja in podaljša življenjsko dobo!

Torej so Lara in njej podobni na pravi poti. A pozor: optimalna hranilna vrednost zaužitih živil je v tej računici vsaj tako (če ne še bolj) pomembna kot omejevanje zaužitih kalorij. Če boste namreč zgolj zmanjšali zaužite kalorije, ne boste pa pazili na hranilno vrednost zaužitega, boste dosegli nasprotni učinek od želenega – ne boste živeli dlje, verjetno vas bo pobralo celo prej!

CRON prehranjevanje je kar se kvalitete zaužite hrane tiče resnično svetlobna leta pred raznimi dietami: praznih kalorij tako rekoč ni, hitre hrane ne pozna, rdeče meso je redkost. Ima pa tudi šibko točko. Dokazano najboljši način, da s hrano zaužijemo čim manj kalorij je namreč ta, da čim več hrane zaužijemo presne ! S kuhanjem se uniči kar 70-90odst. vodotopnih vitaminov in 100 odst. encimov, od 50-70 odst. proteinov pa se spremeni tako, da jih naše telo ne more absorbirati. Glede na te številke je nenavadno, da fanatični privrženci CRON prehranjevanja sploh še uporabljajo štedilnik! Tudi sicer je kar nekaj njihovih prehranjevalnih doktrin vprašljivih. Poglejmo prej navedeni zajtrk: namesto kombinacije žitaric, mlečnih izdelkov in pasteriziranega, industrijsko pripravljenega soka bi bila veliko koristnejša in učinkovitejša skodelica svežega jagodičevja ali kakršna koli variacija sveže pripravljenega sadnega ali zelenjavnega napitka. Kar pa seveda spet ne pomeni, da je prava rešitev uživanje zgolj surove hrane! Veliko privržencev uživanja zgolj surove hrane je dokazano naletelo na zdravstvene težave, saj so zaradi nenehnega občutka lakote jedli preveč in prepogosto.

A dejstvo ostaja: manj zaužitih kalorij ob pravi hranilni vrednosti zaužite hrane je pot do zdravja in daljšega življenja. Dokaze za to sta ponudila Mary Crowell in Clive McCay, utemeljitelja CRON prehranjevanja. Raziskovalca sta dieto z omejenim vnosom kalorij preučevala pri podganah in ugotovila, da so živali, pri katerih je bila prehranska vrednost zaužitega primerna, kalorije pa drastično zmanjšane, živele občutno dlje. Celo dlje, kot je bila dotlej znana življenjska doba! Ko so normalno hranjene živali že zdavnaj poginile, so podgane z 20-50 odst. zmanjšanim vnosom kalorij ne le živele, temveč se celo še razmnoževale in imele zdrave potomce! Najdaljšo življenjsko dobo so dosegle tiste živali, pri katerih se je omejevanje kalorij pričelo že takoj po skotitvi (a to nikakor ne pomeni, da morate sedaj vašim potomcem dajati manj hrane saj boste s tem zavrli njihovo rast!), na splošno pa se je življenjska doba testiranih živali podaljšala za približno 20 odst.!

Ker so ta dognanja relativno mlada in dolgoročnih študij na ljudeh ni seveda ne moremo trditi, da bo pri ljudeh uspeh podoben. Toda rezultati številnih kratkotrajnih študij so nedvoumni: zmanjšanje vnosa znižuje biomarkerje staranja in zmanjšuje rizik za kronične bolezni.

Eden zgovornejših dokazov je tudi sloviti eksperiment Biosphere II iz leta 1993, pri katerem je osem znanstvenikov dve leti (med septembrom 1991 in septembrom 1993) živelo v zaprtem ekosistemu, ki ni dovoljeval nikakršnih stikov z zunanjim svetom. Skupina je morala sama poskrbeti za vse, kar so potrebovali za življenje, tudi za prehrano. Eden izmed osmerice je bil gerontolog Roy Walford, ki je preučeval učinke prehranjevanja z zmanjšanim vnosom kalorij in je takšnemu prehrambenemu režimu strogo sledil tudi sam. Ko ni bilo mogoče pridelati dovolj hrane za vseh osem udeležencev je Walford kolegom predlagal, da sledijo njegovemu načinu prehranjevanja. Rezultati so bili osupljivi: vsem se je normaliziral krvni pritisk, vrednosti krvnega sladkorja , holesterola in trigliceridov pa so se pri slehernem znižale za najmanj 20 odst.. Ob tem se je vsem občutno izboljšal imunski sistem in so veliko redkeje obolevali.

Preden torej za ohranjanje ali povrnitev mladosti posežete po kakšnih drastičnih metodah, poskusite s prehrano! Tudi če do sebe ne boste tako strogi kot Lara in morda ne boste upihnili 120 svečk na rojstnodnevni torti – vaše telo vam bo hvaležno in to hvaležnost boste seveda občutili!

WordPress Themes