Znaki pomanjkanja vitamina B12http://www.vsi-zdravi.org/pomembna-hranila-2/vitamini/vitamini-skupine-b/856-so-lahko-vaaie-zdravstvene-teafave-posledice-pomanjkanja-vitamina-b12.html

So lahko vaše zdravstvene težave posledice pomanjkanja vitamina B12?

Priče smo pravi epidemiji napačnih diagnoz. Simptomi pomanjkanja vitamina B12 so lahko blagi ali pa tudi strašljivi, in vključujejo bolečine, omrtvičenost in zbadanje v okončinah, šibkost in utrujenost, težave s stabilnostjo, zmedenost, razdražljivost, kognitivne motnje, kot pešanje spomina in zmanjšanje duševnih zmožnosti, demenco, nespečnost, tesnobo, depresivnost, trzavico in inkotinenco. Na nesrečo za omilitev teh simptomov predpisujejo zdravila, ki zgolj zamaskirajo to pomanjkanje.

Če odkrijemo pomanjkanje vitamina B12 dovolj zgodaj, lahko simptome zlahka odpravimo, če pa pomanjkanje zgolj zamaskiramo in tako dovolimo njegovo nadaljno delovanje, lahko pride do neozdravljive paralize, demence in možganskih poškodb. Tako je najbolje zagotoviti, da do pomanjkanja sploh ne pride.

Vsedržavna ameriška študija je leta 2000 razkrila, da skoraj 40% prebivalcem primanjkuje vitamina B12. Dopolnjevanje s pripravki vitamina B12 in folne kisline je tako ena najboljših zaščit pred pomanjkanjem tega vitamina in pojavom spremljajočih simptomov.

Vsem, ki so že vstopili v peto desetletje življenja se tako priporoča dopolnjevanje s 1000 mcg vitamina B12 in vsaj 800 mcg folne kisline (vitamin B9) dnevno. V zadnjem času lahko vse pogosteje naletimo na opozorila glede zaščite pred sevanjem, in tu vam lahko pomagata tudi ta dva vitamina.

Če vas pesti katera koli od naslednjih težav, razmislite o vključitvi kombinacije vitaminov skupine B, še posebej B12 in B9 v svoj vsakodnevni program dopolnjevanja: kakršna koli možganska, nevrološka ali nevromuskulaturna težava; bolečine; depresivnost ali tesnobnost; rak; avtoimuno obolenje; kronična utrujenost, večstranska kemična preobčutljivost ali fibromialgija; obolenje srca; težave z očmi, kot denimo degeneracija makule ali siva mrena; pomanjkanje energije; oslabljena odpornost; zamaščena jetra; in moška neplodnost.

B12 lahko pomaga tudi pri astmi, diabetesu, popravilu DNK, izpadanju las, naglušnosti, nespečnosti, menopavzi, težavah v ustni votlini, kožnih obolenjih, kot sta luskavica in ekcem, odvisnosti od sladkorja ali alkohola, povečani občutljivosti na stres in pri zvonjenju v ušesih.

Seveda pa niso vse oblike vitamina B12 enakovredne. Resnično dobrodejni sta samo dve: methylcobalamin je aktivna oblika, ki jo uporablja organizem; hydroxocobalamin je shranjevalna oblika, iz katere oragnizem tvori metilkobalamin. Methylcobalamin deluje hitro, medtem ko ima hydroxocobalamin podaljšano učinkovanje.

In vendar je verjetno najbolj znana in seveda najpogosteje uporabljana oblika vitamina B12 cyanocobalamin. Ta je prisoten v večini cenenih dopolnilnih formulah in ni ustrezna ali učinkovita oblika vitamina B12, v telesu pa lahko razpade in celo prispeva silno strupeni cianid. Poleg tega je potrebno paziti še na pot vnosa vitamina B12.

Najbolj priporočljivi obliki sta tableta za pod jezik, pri kateri se vitamin absorbira neposredno skozi sluznico ustne votline, in čezkožni obliži, pri katerih se absorbira naravnost skozi kožo. Pri obeh metodah vnosa se izognemo različnim težavam z absorpcijo, ki jih lahko povzročajo pomanjkanje želodčne kisline, pomanjkanje intrinzičnega faktorja (poseben glikoprotein, ki ga izločajo želodčne celice), povečana propustnost črevesne sluznice in črevesna vnetja.

Viri:

– Czapp K. Review of ‘Could it Be B12? An Epidemic of Misdiagnoses.”Wise Traditions, Spring 2011, str. 56-58.

– McBride J, Agricultural Research Service Information Staff. Are you vitamin B12 deficient? Agricultural Research, Avgust 2000. www.nps.ars.usda.gov/programs/appvs.htm.

4. Znaki pomanjkanja vitamina B12

Bolezenska slika pomanjkanja vitamina B12 je raznolika, odvisna je od tega, kako dolgotrajen je primanjkljaj, kakšne so koncentracije vitamina B12 v krvi, pomembna je starost bolnika, spremljajoče bolezni itd.
Koža bolnikov lahko postane slamnate barve, ki je posledica kombinacije bledice in zlatenice. Pojavi se posebna oblika slabokrvnosti (megaloblastna anemija), bolniki imajo lahko pekočo ustno sluznico in jezik. Ker je vitamin B12 pomemben za normalno delovanje živčevja, lahko pride pri pomanjkanju do okvare možganov, hrbtenjače in živcev, kar se kaže kot mravljinčenje in odrevenelost zgornjih in spodnjih udov. Pride do izgube zaznavanja finih občutkov v rokah, le te postanejo okorne in se hitro utrudijo. Lahko pride tudi do okvare vidnega živca in krvavitve v mrežnico, kar lahko pripelje do poslabšanja ali izgube vida. V kasnejših fazah se lahko pojavijo motnje v delovanju mišic zapiralk, kar pripelje do uhajanja vode in blata. Pojavi se splošna šibkost telesa in v končni fazi tudi upad miselnih-intelektualnih sposobnosti (demenca). Pri majhnih otrocih se lahko posledice pomanjkanja pojavijo že relativno hitro, saj nimajo zaloge vitamina B12 v telesu. Pojavi se razdražljivost, neješčnost, brezvolja, nazadovanje v razvoju, pride do izgube sposobnosti za izvajanje že pridobljenih spretnosti (npr. otrok ne zmore več sedeti brez opore, ne zmore več dvigniti glavice,…), ne pridobiva več na teži, ne raste, zmanjša se sposobnost komuniciranja, sposobnost smehljanja. Nezdravljeno stanje vodi v komo in smrt.

5. Kje najdemo vitamin B12?

Glavni vir vitamina B12 so meso, ribe, jajca, mleko in nekatere alge. Manjše količine vitamina B12, ki ga vsebuje zelenjava, pripisujejo onečiščenju zelenjave z bakterijami, saj nekateri soji bakterij izdelujejo ta vitamin. Veliko vegetarijancev verjame, da fermentirane oblike soje (tempeh) vsebujejo dovolj vitamina B12 oziroma, da so ga sposobne izdelati njihove lastne bakterije v črevesu. Odrasli vegani imajo v organizmu zaloge vitamina B12 za več let, zato mirno živijo v zmoti. Problem se večinoma pokaže šele pri njihovem naraščaju, ki teh zalog nima. Številni modreci z vzhoda (npr. iz Indije), ki imajo pri nas učence, priporočajo ali zapovedujejo različno stroge oblike vegetarijanskega prehranjevanja. V deželah v razvoju je manj pomanjkanja vitamina B12, ker je voda in hrana kontaminirana z bakterijami, in ker se nekaj vitamina, ki ga proizvedejo črevesne bakterije, absorbira v krvni obtok.
V Sloveniji živimo v drugačnih razmerah in tudi naša črevesna flora se razlikuje od indijske. To je tudi razlog, da moramo pri nas posvečati več pozornosti morebitnemu pomanjkanju vitamina B12. Pri lažjih oblikah vegetarijanstva, kjer so vključena jajca ali pa vsaj mleko, bo zelo redko prišlo do pomanjkanja vitamina B12. Pri strogi veganski prehrani pa skorajda zagotovo, razen če ne uživamo tudi alg ali pa farmacevtskih preparatov vitamina B12. Če smo se odločili za vegansko prehranjevanje, je nujna redna kontrola pri zdravniku, še posebej previdni moramo biti pri otrocih in nosečnicah. Tudi, če se redno prehranjujemo z algami ali uživamo farmacevtske preparate vitamina B12 je kontrola pri zdravniku potrebna. Obstaja namreč možnost, da se vitamin B12 v tankem črevesu ne absorbira v krvni obtok.

Vitamina B₁₂ ne najdemo v nobeni rastlinski hrani, vsaj ne v obliki, ki bi bila primerna za človeški organizem. Če ga morate nadomestiti, se posvetujte s svojim zdravnikom.

Kje najdemo vitamine skupine B?

Najdemo jih v raznovrstni in polnovredni hrani.

Vitamin B₂: jetra, meso, mleko, siri
Vitamin B₃: kvas, jetra, meso, ribe, stročnice
Vitamin B₅ (pantotenska kislina): meso, stročnice, polnozrnata žita
Vitamin B₆: kvas, jetra, ribe, stročnice, melona, zelje, neoluščen riž, oves, arašidi, orehi, kvas, jajca
Vitamin B₇: drobovina, rumenjak, kvas, stročnice, cvetača
Vitamin B₁₂: jetra, meso, jajca, mleko in mlečni izdelki
Folna kislina (B₉): zelena listnata zelenjava, jetra, drobovina, kvas, sadje

Viri

Vitamin B₁₂ se nahaja v jetrih, ledvicah, mesu, jajcih, siru, mleku in ribah. Ne najdemo pa ga v rastlinski hrani in v kvasu; razen v sojini omaki in sojinem mleku.

Hrana	µg vitamin B12/100g
pečena goveja jetra	83,1
kuhana puranja drobovina	33,2
svinjska jetra	20,1
surove pacifiške ostrige	16,0
kuhane kraljevske rakovice z Aljaske	11,5
surove školjke	11,3
kuhana piščančja drobovina	9,4
švicarski sir	3,34
goveje meso (nekuhano)	1,15
surovo jajce	0,89
polnomastno kravje mleko	0,45
surove piščančje prsi	0,20

Priporočene vrednosti vnosa

Skupina	µg/dan
novorojenčki (do 6 meseca)	0,3
dojenčki od 6 mesecev do 1 leta	0,5
otroci od 1 leta do 3 let	0,7
otroci od 4 do 6 let	1
otroci od 7 do 10 let	1,4
mladostniki od 11 let naprej	2
odrasli	2
nosečnice	2,2
doječe matere (prvih 6 mesecev)	2,6

Vitamin B₁₂ se dodaja v obliki injekcij ali peroralno v dnevni količini 300 – 1000 µg.