ZIMSKA IDILA

VČERAJ JE SNEŽILO SPET.
SKOZI OKNO JE POGLED,
TAKŠEN, DA JE PRELEPO;
KOT V NEBESIH JE BELO.

SAMA V KUHINJI SEDIM,
GLEDAM VEN IN SE SPROSTIM,
SAJ JE KRASEN BELI SVET,
KO TAKO JE V SNEGU UJET.

V COVID ČASU NIMAM KAM,
PA LEPOTA PRIDE K NAM,
DA NAPASEM SI OČI,
IN UŽIJEM SNEŽNE DNI.

SONCE SE PONUJA ŽE,
AMPAK JE ZASPANO ŠE,
NIMA ŠE DOVOLJ MOČI,
DA OBLAKE PREPODI.

KONČNO SONCE SE ZBUDI,
UPORABI VEČ MOČI,
DA PREŽENE OBLAKE STRAN,
IN POLEPŠA ZIMSKI DAN.

TA BELINA V SONCU JE,
LEPA, KOT LE MALOKJE;
DOLGO PA TAKO NE BO;
SNEG SE STOPIL BO V VODO.

SVET BO ZOPET GOL IN SIV,
NE PA PUHAST IN IGRIV,
DUŠA SPET ČAKALA BO,
KDAJ SNEG PADE NA ZEMLJO.

NA HRUŠICI, SREDA, 5.1.2022        (625.)

WordPress Themes