ZELIŠČA ZA BLAŽENJE STRESA

Baldrijan je trajnica, ki zraste do 1,2 m visoko. Ima pernato deljene liste in belo-rožnate cvetove. Rastlina izvira iz Evrope in severne Azije, kjer raste na bolj vlažnih rastiščih.

Zdravilna dela rastline sta korenina in korenika, ki vsebujeta do 1,4 % eteričnega olja, katerega sestavine so pomembne za delovanje baldrijana. Ime rastline izhaja iz latinščine: “valere” pomeni biti zdrav oziroma močen. Drugi viri navajajo, da naj bi bilo ime povezano z rimskih cesarjem Publiusom Liciniusom Valerianusom.

Baldrijanove zdravilne učinke so odkrili že v 1. stoletju našega štetja, saj ga je grški zdravnik Dioscorides priporočal za množico medicinskih težav: za težave s prebavo, slabost, težave z jetri in okužbe sečil, pomagal pa naj bi celo pri epilepsiji. Indijska ajurvedska medicina in tradicionalna kitajska medicina ga že od nekdaj uporabljata pri zdravljenju nespečnosti in nervoze.

Baldrijan je danes najbolj uporabljan sedativ v Evropi. Obstaja namreč več kot sto farmacevtskih pripravkov, ki ga vsebujejo. Dokazano je, da deluje pomirjevalno, umirja tesnobo, spodbuja apetit in znižuje zvišan krvni tlak. Pomaga pri nespečnosti, predvsem zaradi živčnosti, in je učinkovito zdravilo pri spopadanju s stresom, saj pomaga pri utrujenosti, psihični napetosti, razdražljivosti, tesnobi in motnjah zbranosti. Sprošča prenapete mišice, pomaga pa tudi pri astmi, kolikah, menstrualnih bolečinah in sindromu razdražljivega črevesja.

Pri motnjah spanja so na voljo tudi različni hipnotiki in pomirjevala, predvsem iz skupine benzodiazepinov, vendar ta po daljši uporabi povzročajo odvisnost, po prenehanju jemanja se pri bolnikih pojavi odtegnitveni sindrom. Stranski učinki benzodiazepinov so tudi jutranja utrujenost z glavobolom, zmanjšana odzivnost, nespečnost, omotičnost, zaspanost, vrtoglavica, razdražljivost in nočne more. Teh negativnih lastnosti pri uporabi baldrijana ne opazimo.

Baldrijan je blažje pomirjevalo od sinteznih spojin, slovi pa po svoji izjemni varnosti.

Melisa zraste do meter in pol visoko. Prepoznamo jo po drobnih belih cvetovih in nazobčanih, izrazito žilnatih jajčastih listih, ki so svetlo zelene barve in imajo izrazit vonj po limoni. Cveti od julija do septembra. Raste predvsem v vzhodnem Sredozemlju in zahodni Aziji. Ime rastline izhaja iz grške besede “melissa”, kar pomeni čebela, kajti čebele na tej rastlini rade nabirajo med.

Melisa se uporablja že stoletja. Rimljani in Grki so jo uporabljali za obvezovanje ran in zdravljenje strupenih pikov ali ugrizov. Arabci so jo uporabljali za zdravljenje depresije in anksioznosti, Angleži pa so jo dodajali v pripravke za loščenje pohištva.

Melisa deluje pomirjevalno in se zato uporablja v pripravkih za pomirjanje, predvsem v kombinacijah z drugimi zdravilnimi rastlinami. Pomirjevalno deluje eterično olje. V njem sta najučinkovitejša citral in citronelal. Uporablja se tudi pri prebavnih težavah, saj deluje karminativno (preprečuje nastajanje črevesnih plinov) in spazmolitično (blaži krče gladkih mišic). Deluje tudi protibakterijsko, pospešuje potenje, zavira delovanje ščitnice in deluje protivirusno proti virusu Herpes simplex.

Melisa pa ni samo zdravilna rastlina, ampak tudi začimba. Uporablja se za odišavljenje sladkih pijač, predvsem limoninih, saj je z dodatkom melise okus izrazitejši. Dodajamo jo tudi ribam, perutnini in solatam.

Poprova meta zraste do 80 cm visoko. Divje raste po celi Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Je naravni hibrid med vodno meto (Mentha aquatica) in klasasto meto (Mentha Spicata). Ima štirirobo steblo in nazobčane liste, ki so zdravilni del rastline.

Ime rastline Mentha piperita izhaja iz grške besede “Mintha”, kakor je bilo ime mitološki nimfi, ki se je spremenila v to rastlino.
Posušene metine liste so našli že v egipčanskih piramidah, ki so bile zgrajene okoli leta 1000 pred našim štetjem. Uporabljali so jo tudi stari Grki in Rimljani.

Poprova meta deluje karminativno, sprošča mišične krče, pospešuje znojenje in je antiseptik. Glavni nosilec protibakterijskega delovanja je eterično olje z mentolom in mentonom. Rastlina spodbuja izločanje žolča in prebavnih sokov. Uporablja se v kombinaciji z baldrijanom in meliso. Mešanica namreč pomirja, pomaga pri nervozi, stresu in nespečnosti. Poprova meta s svojo aromo pripomore k blagodejnemu pomirjevalnemu učinku.

Tudi poprova meta se uporablja kot začimba. Pogosta je v turški kuhinji v kombinaciji z jogurtom; podobno se uporablja tudi v Libanonu in Izraelu. Posebna specialiteta v zahodni Aziji je jagnje, pečeno na žaru in začinjeno z meto. Jed se imenuje kebab. Meta pa je še posebej priljubljena v Vietnamu, kjer jo uporabljajo svežo, postrežejo pa jo skoraj k vsaki jedi, če ne drugače, le za okras.

Preberite nasvete in izkušnje o zdravilni moči darov narave na forumu Vrtičkarstvo in zelišča

WordPress Themes