SPOZNAVANJE IN UPORABA ZDRAVILNIH ZELIŠČ-DELAVNO BESEDILO-UREJANJE SLEDI
ORIGINAL LINK – http://www.dobrova-polhovgradec.si/doc/priponke/zdravilna%20zeli%C5%A1%C4%8Da.pdf
pripravila mag. Marjetka Ferlan
Narava nam na vsakem koraku ponuja polno bogastva, tudi zdravje. Jo znate uporabiti vsaj
toliko, da si lajšate tiste laţje in pogoste zdravstvene teţave kot so prehladi, kašelj, vročina,
manjše rane in odrgnine,
občasne bolečine v ţelodcu in podobne?
Zdravilna zelišča nabiramo v čistem okolju, daleč od prometa in industrije. Izbiramo travnike
in polja brez umetnih gnojil, ob čistih vodah in rekah.
Rastline nabiramo v sončnih dneh. Počakamo, da se posuši jutranja r
osa in se izogibamo
opoldanskemu soncu. Sušimo jih v senci na zraku. Korenine in plodove lahko
sušimo tudi
v
pečici pri temperaturi do 40 °C ali uporabimo bio
sušilnik. Suha zelišča hranimo v papirnatih
vrečkah z zaščito, steklenih kozarcih ali platnenih vr
ečkah. Za shranjevanje in nabiranje ne
uporabljamo plastičnih vrečk.
Pri rastlinah lahko nabiramo:
–
cvetove: v začetku cvetenja
–
liste: pred in med cvetenjem
–
korenine: v času mirovanja od pozne jeseni do pomladi
–
plodove: ko dozorijo
–
lubje: spomladi.
Zdravi
lne rastline lahko uporabimo na različne načine:
ČAJI
:
–
poparek
ali preliv: z vrelo vodo prelijemo zelišča, pokrijemo, počakamo 5
–
10
minut,
precedimo, po ţelji sladkamo, pijemo po poţirkih
–
h
laden izvleček: določeno količino zelišča namakamo
v mrzli vodi 10
–
12 ur,
precedimo, malo pogrejemo, po ţelji sladkamo, pijemo po poţirkih
TINKTURE:
esence ali
izvlečki: 10 dag sveţega zelišča in 1 l alkohola pustimo
stati 3 tedne
pri sobni temperaturi, medtem večkrat pretresemo. Potem precedimo in shranimo v steklenici.
Tinkturo uporabljamo do 3X dnevno po 15
–
20 kapljic s čajem ali vodo.
SIRUP:
Zelišče v medu ali sladkorju izloči tekočino, ki jo uporabljamo po ţli
čkah.
SOK:
s pomočjo
sokovnika iz zelišč lahko iztisnemo sok, ki ga uporabljamo po kapl
j
icah ali
z njim namaţemo obolele dele telesa.
MAZILO:
pripravimo iz posušenih ali sveţih zelišč, maščobe (rastlinsko olje, maslo, salo) in
voska
.
OBKLADKI:
–
sveţa a
li suha zelišča zmehčamo nad soparo in poloţimo kot obkladek na
obolelo mesto
–
rastlinsko kašo zavijemo v laneno krpo, oblogo pustimo na obolelem mestu tudi čez
noč
–
pripravimo glineni obkladek in obloţimo obolelo mesto.
ZELIŠČNE BLAZINICE:
sešijemo lahko bombaţno vrečko in jo napolnimo z različnimi
zelišči.
2
ZELIŠČA Z
DRAVIJO:
–
prehlad, pljuča: bezeg, vijolica, trobentica, trpotec, pljučnik
, slezenovec, janeţ,
preslica, bazilika, ţajbelj, hren
–
srce in oţilje: glog, melisa, roţmarin, luštrek, plahtica, trobentica, plešec, srčna moč,
lan, baldrijan, sivka, bela omela, vins
ka rutica, rman
–
ţelodec, jetra, ţolč: kopriva, bazilika, rman, ognjič, kolmeţ, angelika, tavţentroţa,
dobra misel, encijan
–
ţivčevje: baldrijan, kamilica, melisa, sivka, hmelj, dobra misel, šentjanţevka
–
presnova in odpornost: kopriva, regrat, rman, trpotec
–
ledvice, mehur: preslica, brezovi listi, zlata rozga, kopriva, gladeţ, hmelj, jesen,
luštrek, potrošnik, mrtva kopriva
–
rane: gabez, ognjič
.
Rastline prijetnega in blagega
okusa
Bolj aromatične rastline, ki jih
dodamo v manjši meri
Vse splošno
koristne
rastline
Rastline za
lepši izgled
mešanice
(cvetovi)
Zelo blage
Manj blage
Manj
aromatične
Bolj
aromatične
Malinov list
Robidov list
Jagoda list
Ribez list
Repik
Močvirski
oslad
Oreh list
Melisa
Oţepek
Trobentica
Kamilica
Cvetni listi
(bio
) vrtnic
Ranjak
Bezeg
Ameriški
slamnik
Monarda
Ognjič
Suhi
smrekovi
Sivka
Majaron
Šetraj
Roţmarin
Citronka
Kamilica
Rman
Njivska preslica
Regrat
Prava lahkota
Kopriva
Plahtica
Trpotec
Jetičnik
Plešec
Slez (ajbš)
Oves (zeleni)
Ameriški
slamnik
Trobentica
Kamilica
Cvetni listi
(bio) vrtnic
Ranjak
Bezeg
Ameriški
slamnik
Monarda
Ognjič
Rastline za hladen
namok
Rastline, ki j
ih uporabljamo
le za določene ljudi v
manjši meri
Zelo grenke
–
dodamo malo
Vitaminski
Slez (ajbiš)
Bela omela
Gozdni
slezenovec
Lučnik
Islandski lišaj
Šentjanţovka
Zlata rozga
Glog
Bezeg
Lipov cvet
Ţajbelj
Pelin
Tavţentroţa
Kordabenedikta
Šipek
Jerebika
Jagoda plod
Malina plod
Črni trn
Drenulje
Brusnice
Bezeg plod
SIRUP za odpornost:
1
l
cvetli
č
nega (ali gozdnega)
medu
1,5
kg limon
–
stisnimo sok
4
–
6 ţlic naribanega hrena (za otroke 4)
Vse sestavine dobro zmešamo in jih pustimo 4 dni odleţati
v steklenem kozarcu
.
UPORABA: Vsako jutro zauţijemo 1 ţlico tega sirupa (otroci 2x
dnevno eno cajno ţli
č
ko).
POMOČ PRI
PREHLADU
: Čebulo nareţemo na kolute ter polijemo s 4 ţlicami medu. Stoji
naj 2
uri, da se izluţi. Nato vsako uro zauţijemo po 1 malo ţli
č
ko sirupa (otroci na 2 uri 1
ţlico). Namesto čebule lahko uporabimo črno redkev.
3
KORENČKOV SIRUP Z LI
MONO IN MEDOM
5
dcl soka koren
č
ka
–
sveţe iztisnjenega
2 dcl vode
3 dcl medu
1 dcl soka limone
nekoliko cimeta v prahu in nageljnove ţbice (klin
č
ki)
Sok koren
č
ka in vodo zavremo, primešamo med in na blagem
ognju kuhamo še 15 min. Sirup
odstavimo z ognja in nekoliko
ohladi
mo, dodamo cimet, klin
č
ke in limono.
Sirup takoj
vlijemo v steklenice in hranimo na hladnem.
TRPOTČEV SIRUP NA OSNOVI SLADKORJA
Nad delovanjem trpotca proti kašlju in bolečinam v p
r
snem delu so vedno znova navdušeni
vsi, ki ga pripravijo. Pripravimo ga tako, da v (večji) kozarec za vlaganje
izmenično
polagamo plast rastlin in plast sladkorja.
Kozarec pokrijemo. Naslednji dan so se listi in
sladkor malo stisnili skupaj, zato kozarec
dopolnimo znova do vrha. Po originalnem receptu
bi morali nato kozarec za 3 mesece zakopati v zemljo, saj je pomembno, da je temno in stalna
temperatura. Kozarce lahko zavijemo v aluminjasto folijo ali časopisni papir ter ga postavimo
v klet za 3 mesece. N
ato sirup precedimo.
OGNJIČEVO MAZILO
Ognjiču bi lahko rekli tudi domači dermatolog oziroma tisti, ki nam lajš
a
praktično vse koţne
teţave. Tako si lahko z njim pomagamo ob ranah, udrgninah, podpludbah, pikih ţuţelk,
srbečicah, krčnih ţilah, suhi in razpo
kani koţi in podobno.
Potrebujejo: 32 g
čebeljega voska
,
170
g (2 dcl)
hladno stiskanega olivnega olja,
10 g
suhih cvetov ognjiča
V posodo zlijemo olje in
dodamo
zelišča. Vse skupaj počasi segrevamo na vodni kopeli
vsaj 1
uro, nato precedimo in olju dodam
o vosek. Ponovno segrevamo
dokler se vosek ne raztopi.
Ko se mazilo popolnoma ohladi, ga
nalijemo v posodice in
dobro zapremo.
Suhe cvetove ognjiča lahko nadomestimo s sveţimi, vendar jih vzamemo vsaj enkrat toliko
.
Uporabite lahko tudi
cvet
ove
kamilice,
rman
a
,
prave lakote.
TINKTURA AMERIŠKEGA SLAMNIKA ZA ODPORNOST
Ameriški slamnik je
trajnic
a
, ki zelo dobro uspeva pri nas. Uporabljamo celotno rastlino
–
od
korenin do stebel, listov in cveta. Zgornji del rastline reţemo, ko cveti, korenine pa pozno
jesen
i.
Ameriški slamnik je bistveno bolj učinkovit sveţ, zato iz njega pripravljamo tinkturo
oziroma alkoholni izvleček. Rastlino uporabite vsaj v 3 urah od rezanja, sicer počasi izgublja
zdravilno vrednost. Posušeni listi in cvetovi naj bi ohranili le nekje 3
0% zdravilne vrednosti.
Narezane sveţe liste, stebla in cvetove damo v (večji) kozarec za vlaganje in z njimi
napolnimo ½ kozarca. Prelijemo z alkoholom.
P
ostavimo na razmeroma toplo in bolj temno
mesto ter pustimo stati 3 tedne. Občasno pretresemo ali obr
nemo.
Tekočino nato precedimo.
Tinktura je uporabna vsaj 2 leti.
Tinkturo uporabljamo preventivno v času, ko je odpornost
najbolj na preizkušnji in sicer jemljemo 30 kapljic 3x na dan 3 tedne.
Na enak na
či
n lahko pripravljate tinkture tudi iz drugih zeliš
č. Načeloma velja, da uporabimo
10
da
g suhih zelišč (a
li vsaj 2x toliko sveţih) za 1
l 40 do 50% domačega ţganja, pustimo
stati 3 tedne in nato jemljemo
do
30 kapljic 3x dnevno.
Pater Ašič je svetoval pripravo
tinkture iz korenin koprive, regrata, zeli
rmana in trpotca, znano pod imenom KRRT tinktura.
4
GRENČICA ZA LAJŠANJE ŽELODČNIH IN ČREVESENIH TEŽAV
V vsaki domači lekarni pride prav tudi pripravek za lajšanje ţelodčnih in črevesnih teţav.
Kadar nas le ob
časno boli ţelodec, peče zgaga
si lahko pomagamo
z grenčinami. Te urejajo
delovanje prebavnih tokov in vplivajo na ravnovesje celotne presnove.
Uporabimo lahko
korenina encijana, tavţentroţa, rman, kamilica, islandski lišaj, brinove jagode, ognjič, zeleni
orehi (še predenj dozorijo), kordabenedikta, maj
aron.
Pripravimo po enakem navodilu kot v
prejšnem primeru.
OLJE IZ ZELENIH OREHOV ZA SONČENJE
Tudi kvalitetno olje za sončenje s sicer malo niţjim zaščitnim faktorjem si lahko pripravite
kar doma.
Potrebujete sveţe zelene orehe nabrane v času, ko je lupin
a še mehka (junija). Za
liter olja potrebujemo 10 drobno razrezanih zelenih orehov (1 oreh za 1 dcl olja). Vse skupaj
damo v kozarec ter pustimo stati 3 tedne na zmerno toplem in temnem mestu. Nato precedimo
in uporabimo.
Za osnovo
lahko uporabimo
jojobimo
olje
, olivno olje, mandljevo olje ali
kokosovo olje, ki pa ga je potrebno raztopiti na vodni kopeli in dodati vsaj polovico tekočega
olja (olivno, madljevo, jojobino, olje pšeničnih kalčkov,..) da dobimo primerno mazljivo
strukturo.
Olju lahko dodamo tudi
malo gela aloje vere ter nekaj kapljic eteričnega olja (npr.
sivke) za boljši vonj.
GLINENI OBKLADKI Z ZELIŠČI
G
lina skriva v sebi izjemne zdravilne moči. Kot obkladek nam lajša bolečine, celi gnojne rane
in čire ter odpravlja vnetja
–
skratka zelo priroč
na ob vseh bolečinah.
Za obkladke
uporabljamo samo sivo glino, izkopana iz čimvečje globine. Vedno uporabimo sveţo, staro
zavrţemo. Uporabljamo samo leseno ţlico!!
Ob bolečinah si pripravimo obkladek iz suhe gline ter nekaj ţlic TOPLEGA kisa
ali
vode
lahko tudi sirotke
.
Dodamo lahko zdrobljeno zelišče.
Glino in tekočino vmešamo v gosto
zmes in s tem premaţemo platneno krpo 1
–
2 cm debelo. Damo na obolelo mesto, pokrijemo in
zadelamo s toplim pregrinjalom. Na obkladek lahko poloţimo tudi topel termofor,
saj se glina
namreč zelo hitro hladi. Obkladek običajno pustimo preko noči. Če se uporablja obkladek za
celjenje gnojnih ran, ga menjamo vsako uro. Obkladek lahko predčasno odstranimo, če
bolečina postane močnejša ali pa ga uporabljamo krajši čas.
Glina p
a ni le za obkladke, izredno priporočljivo je tudi njeno pitje. S pitjem posebne
prečiščene gline si čistimo telo in si lahko pomagamo pri zakisanosti telesa. 3
–
tedensko pitje
gline na leto se priporoča vsakomur. Pripravimo pa jo tako, da zvečer 1 leseno ţ
lico
prečiščene gline vmešamo v kozarec vode in pustimo preko noči. Zjutraj premešamo in
spijemo še na tešče.
VIRI:
Ašič S. Pomoč iz domače lekarne
Jamnik
M.
Zdravilna zelišča v vsakdanji uporabi
Pedrotti W. Zeliščni pripravki za boljše ţivljenje
Willfo
rt R. Zdravilne rastline in njih uporaba
Treben M. Zdravje iz boţje lekarne