Smejmo se

Pobič se vrne domov: ”Mami, nekaj me zanima. Z očijem sva bila na avtobusu. Mimo je prišla neka ženska in oči mi je rekel, naj ji odstopim sedež. Ali je prav, da sem to storil?” Mami ga poboža po laseh: ”Seveda je, sinko moj. To je  zelo lepo od tebe. Sama sem vedno hvaležna, če mi kdo odstopi sedež.” Sine pa ves zbegan: ”To že, mami, ampak sedel sem v očijevem naročju.”

WordPress Themes