Smejmo se
Pobič se vrne domov: ”Mami, nekaj me zanima. Z očijem sva bila na avtobusu. Mimo je prišla neka ženska in oči mi je rekel, naj ji odstopim sedež. Ali je prav, da sem to storil?” Mami ga poboža po laseh: ”Seveda je, sinko moj. To je zelo lepo od tebe. Sama sem vedno hvaležna, če mi kdo odstopi sedež.” Sine pa ves zbegan: ”To že, mami, ampak sedel sem v očijevem naročju.”