PREKOMERNO IZLOČANJE ŽELODČNE KISLINE

Vse več je ljudi, ki kdaj pa kdaj potožijo, da jih peče zgaga in jih muči slabost, napenjanje ter dražeč kašelj. Vsi ti simptomi nakazujejo na vse pogostejšo obolenje današnjega časa: prekomerno izločanje želodčne kisline, s katerim se srečuje več kot 1/3 odraslih. Prvi in najpogostejši simptom je zgaga, ki se pojavi že 15 do 60 minut po obroku.

V normalnih fizioloških pogojih želodčna sluznica izloča želodčni sok (želodčno kislino in encime, ki sodelujejo pri prebavi) in zaščitno sluz. Želodec izdela vsak dan 1 do 3 litre izredno kisle tekočine. Naloga kisline ni samo razgradnja hranil, pač pa tudi zaščita pred številnimi povzročitelji bolezni. Njeno agresivnost pa blaži želodčna sluznica, ki varuje želodec pred poškodbami. Zato mora obstajati ravnovesje med izločanjem želodčne kisline in zaščitno plastjo želodčne sluznice. Kakor hitro se to ravnovesje poruši, prihaja do težav kot so: bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha ali spodnjem delu prsnega koša, občutek polnosti, spahovanje, zgaga, slabost in napenjanje, bolečina za prsnico,…

Stanje ravnovesja se poruši zaradi notranjih ali zunanjih agresivnih dejavnikov. Med zunanje agresivne dejavnike sodijo stres, karakterne lastnosti človeka (jeza, hitro in pogosto razburjanje), kava, pravi čaj, alkohol, gazirane pijače, kajenje, nepravilna prehrana (močno začinjena, mastna hrana), nepravilen način prehranjevanja (prevelika količina, hitro hranjenje), nekatera zdravila (acetilsalicilna kislina, nesteroidne protivnetne učinkovine),… Prav tako so lahko vzrok notranji agresivni dejavniki: kislina iz dvanajstnika, počasno praznjenje, zmanjšana odpornost sluznice,… Vsi ti dejavniki vodijo do bolezni kot so dispepsija (prebavne težave), gastroezofagealna refluksna bolezen (vračanje želodčne vsebine v požiralnik), vnetje želodčne sluznice (gastritis), bakterijski gastritis (okužba s Helicobacter pylori), peptična razjeda, … To so bolezni, ki jih moramo zdraviti, saj lahko privedejo do hudih krvavitev v želodcu, perforacij želodčne stene in rakavih obolenj.

Zdravljenje z zdravili:

Cilj zdravljenja je doseči zmanjšanje količine kisline v želodcu in okrepitev zaščitne prevleke, ki prihaja s kislino v neposreden stik. To je mogoče doseči z:

Antacidi, ki nevtralizirajo želodčno kislino ter ščitijo želodčno sluznico. Na voljo je več različnih antacidov, ki se razlikujejo po sposobnosti znižanja pH in po trajanju učinka nevtralizacije. Dober antacid nevtralizira samo odvečno želodčno kislino in vzdržuje pH želodca med 3 in 5. V tem področju prebavni encimi ustrezno delujejo in ne povzročajo korozivnih poškodb na sluznici. Če antacid v večji meri nevtralizira želodčno kislino, pride do sekundarne hipersekrecije kisline (povečanega nastajanja kisline). In prav to se zgodi pri uporabi sode bikarbone, ki jo nekateri, napačno, zagovarjajo kot zelo učinkovito. V lekarni je na voljo kar nekaj pripravkov, ki se dobijo brez recepta: Rupurut, Rutacid, Gastal, Kompensan, Rennie tablete in se jemljejo po obroku. Antacidi vplivajo na absorpcijo sočasno vzetih zdravil, zato jih je potrebno jemati v razmiku vsaj 2 ur.

Antagonisti histaminskih receptorjev H2 zmanjšajo izločanje želodčne kisline. Učinek se pojavi kasneje kot pri antacidih, vendar traja dalj časa. Za samozdravljenje so v lekarni na voljo tablete Ranital.

Inhibitorji protonske črpalke zavirajo nastajanje kisline in so zdravila, ki se dobijo v lekarni, če so predpisana na zdravniški recept! Zdravnik se lahko odloči tudi za sočasno zdravljenje s sukralfatom (Venter), ki se veže z beljakovinami poškodovane sluznice in tvori zaščitni sloj. Če pa ugotovi, da gre za okužbo z bakterijo, k zdravljenju doda tudi ustrezno antibiotično terapijo!

Kaj lahko storimo sami?

Nekateri priporočajo mleko in mlečne izdelke, vendar previdno! Po začetnem nevtralizacijskem delovanju kalcij iz mleka povzroči še močnejše izločanje želodčne kisline – zato mleko ni rešitev! Izogibajte se hrani, ki draži želodec (mastna in začinjena hrana, sladice, orehi,…). Obroki naj bodo manjši (4-5 obrokov na dan), zadnji naj bo 2 do 3 ure pred spanjem. Ne telovadite po jedi, ne nosite tesnih oblačil čez pas (stisnejo želodec), ne pijte kave, pravega čaja, alkohola (to so dražeče snovi, ki povečajo izločanje kisline, hkrati pa ovirajo zapiranje mišice na prehodu iz požiralnika), jejte počasi in spite z dvignjenim vzglavjem. Če kadite, opustite kajenje in shujšajte, v kolikor je vaša telesna teža prekomerna! Če veliko sedite (tudi v službi), se pogosto zravnajte, da boste olajšali praznjenje želodca, ne dvigujte težkih bremen in poskusite obvladati stres. Za obvladovanje bolečin se izogibate acetilsalicilni kislini in nesteroidnim protivnetnim učinkovinam.

Priporoča se uživanje vitamina A in E ter cinka, ker povečujejo nastanek mucina – snovi, ki jo telo izloča za zaščito želodčne sluznice. Mnogi uporabljajo tudi sladki koren (Glycyrrhiza glabra), ki spodbuja izločanje zaščitne sluzi v želodcu. Uporaba omenjenega čaja je omejena na nekaj dni! Za učinkovitega se je izkazal tudi zeljni sok, ki vsebuje aminokislino glutamin (ščiti celice prebavne sluznice). Vsak dan naj bi popili 1 liter soka in vztrajali vsaj 3 tedne. Dobrodošel je tudi med, laneno seme in sok aloe vere.

Namigov je ogromno, zato verjamem, da bo potreben dodaten posvet s farmacevtom v lekarni. V kolikor pa se težave ne umirijo ali če nenadoma začutite močno bolečino, ki ne pojenja, nepojasnjeno slabost ali kri (rdečo ali črno obarvano) v blatu ali izpljunku, je zdravniška pomoč nujna.

Avtor: Polonca Fiala, mag.farm.

WordPress Themes