”Profesor jezno:”Če je kaj butcev v razredu, naj vstanejo!”
Čez nekaj časa vstane en sam študent.
Profesor:”Misliš, da si butec?”
”To ne, ampak nerodno mi je , da samo vi stojite.”
Za dobro voljo | Sonja | 
april 15, 2011 3:57 popoldne | 
Comments Off on O BUTCIH
”Ali se ti je katera mladostna želja uresničila?”
”Da, ko me je oče lasal, sem si vedno želel, da bi bil brez las.”
Za dobro voljo | Sonja | 3:51 popoldne | Comments Off on URESNIČENA ŽELJA
”Te žemlje so trde kot kamen!”
”Ne nergajte! Leta 1945 bi jih bili pa veseli!”
”No ja, takrat so pač bile še sveže.”
Za dobro voljo | Sonja | 3:46 popoldne | Comments Off on V PEKARNI
Ko brskam po netu, vsako jutro preberem aktualne komentarje piscev, ki vedo, kaj se v slovenski politiki dogaja. Kaj pa se dogaja v ozadju, pa dober novinar sluti, navadni smrtniki pa nimamo pojma, dokler tega ne občutimo na lastni koži. Imam občutek, da tudi politiki vsega ne vedo, in so ravno tako presenečeni nad nekaterimi dogodki, kot ostali državljani. Med prebiranjem člankov se mi zdravje poslabša, zato sem sklenila, da do nadaljnega ne bom več brala o dogajanju v slovenski politiki. Med prebiranjem me zvija v želodcu, glava me boli, srčni utrip imam povečan, koža me srbi, kot bi imela tisoč izpuščajev. To so tipični znaki za alergijo, in to politično alergijo. Zato je najbolje, da se izogibam alergenom, a kaj, ko jih je povsod polno. Včasih si želim, da bi zmanjkalo elektrike. Tako ne bi imela možnosti spremljanja medijev. V tem primeru bi se še komu zdravje popravilo, saj nisem edina, ki ima izražene simptome na politično alergijo. Tako pa bo obveščevalni mrk težko uresničiti glede na to, da jedrska elektrarna v Krškem po nedavni samodejni zaustavitvi, spet deluje s polno paro. Kar se mene tiče, bi se tedaj lahko tako ustavila, da je ne bi bilo več mogoče zagnati. Višje sile bolje vedo, kaj je dobro za nas, kot mi sami.
SOS Kritika | Sonja | april 13, 2011 9:43 dopoldne | Comments Off on JUTRANJA KRITIKA
S pravilnim izborom hrane lahko veliko pripomorete k temu, da zmanjšate možnost za nastanek rakavih obolenj. Preverite, katere vrste hrane so najboljši borci proti raku.
S pravilnim izborom hrane lahko veliko pripomorete k temu, da zmanjšate možnost za nastanek rakavih obolenj.
Glede na to, da je hrana vir življenja in zdravja, je hkrati tudi dejavnik, s katerim v svoj organizem prinesemo različne vzroke bolezni in toksične snovi, ki škodujejo našemu zdravju.
Zmanjšajte količino sladkorja
Znano je, da se rak “hrani s sladkorjem” – saj so že številna raziskovanja pokazala, da imajo rakave celice izjemno veliko potrebo po sladkorju. Nutricionistična raziskovanja dokazujejo povezanost sladkorja s pojavom raka dojke, dokazujejo kontaminiranost sladkorja kancerogenim mikotoksinom in sposobnost mikotoksina iz sladkorja, da pospešuje rakavo obolenje. Namesto sladkorja raje uporabljajte med, saj ima zelo močne protigljivične in protitumorske sestavine. Med preprečuje nastajanje mikotoksinov, kar je potrdilo že mnogo raziskovalcev.
Brokoli
V dnevni jedilnik vnesite brokoli, česen, rdečo peso, korenje, cvetačo, grah …
Poslovite se od konzervirane, sušene in kisle hrane
Današnji hipermarketi so prepolni skladiščene, sušene in vnaprej pripravljene hrane, ki so polne kislosti in sladkorjev. Telesu so potrebni vitamini in minerali, ki se v konzervirani hrani izničijo, prav tako pa vsebujejo snovi, ki pospešujejo nastanek rakastega obolenja. Rakave celice izredno dobro uspevajo v kislem okolju, zato se je treba izogibati vsej kisli hrani. Ob uživanju mesa se priporoča predvsem riba in perutnina. Goveje ali svinjsko meso vsebuje veliko kislin. Skušajte kupovati čim bolj naravno in organsko hrano ter se izogibajte konzervirani in že vnaprej pripravljeni, predvsem pa umetni hrani. Če imate domačo zelenjavo, ki uspeva na vašem vrtu, ne uporabljajte vseh tistih pesticidov in umetnih gnojil, saj bo le tako vaša hrana polna vitaminov in mineralov.
Jejte čim več brokolija in česna
Svojo družino in sebe lahko zaščitite pred različnimi rakastimi obolenji predvsem s pravilno izbiro hrane. V dnevni jedilnik vnesite brokoli, česen, rdečo peso, korenje, cvetačo, grah… Jejte veliko regrata, saj ima, za primerjavo, kar 10-krat več vitamina C kot pomaranče. Najbolj priporočljiv izbor hrane, ki vsekakor pripomore k preprečevanju razvoja rakastih obolenj, je neprekuhana, surova prehrana, saj ustvari v telesu za rakave celice neugodno okolje.
Umetna sladila, čokolada, kava in marmelade ter sokovi, ki imajo dodan sladkor, so vse prej kot zdravju prijazni.
Izogibajte se čokoladi, beli moki in umetnim sladilom
Umetna sladila, čokolada, kava in marmelade ter sokovi, ki imajo dodan sladkor, so vse prej kot zdravju prijazni. Če hočete svoje telo okrepiti proti rakavim obolenjem se poslužujte melase, namesto kuhinjske soli pa uporabljajte morsko, saj nima dodanih škodljivih snovi.
In še en nasvet: nikoli ne zamrzujte ali segrevajte hrane v plastičnih posodah, saj te izločajo dioksin, ki je močno toksičen, zato prodira v hrano ter kasneje v naše celice. Namesto plastičnih posod, uporabljajte keramiko ali steklo, saj ta ne vsebuje dioksina.
Več o podobnih temah si preberite na intimatemedicine.si.
Jedemo previše prerač‘ene hrane. Ona je kalorijski bogata, no nutritivno siromašna, pa u obilju hrane ostajemo neishranjeni po pitanju vitamina, minerala i drugih važnih sastojaka. Pogledajte četiri simptoma uzrokovana prehranom koju krivo pripisujemo starenju.
Starost ne mora doč‡i prije vremena. Hrana koju jedemo ili ne jedemo može ubrzati proces starenja.
“Jedemo previše prerač‘ene hrane. Ona je često visokokalorična, ali siromašna hranjivim tvarima kao što su vitamin B12 i omega-3 masne kiseline, pa na koncu uza sve to more hrane živimo na otoku neishranjenosti”, kaže dr. David Katz direktor Yale University’s Prevention Research Centera.
Osam bezazlenih navika koje ubrzavaju starenje
Nedostatak hranjivih tvari može uzrokovati simptome koje krivo pripisujemo starenju. Razgovarajte s liječnikom i utvrdite nedostaju li vam hranjive tvari.
1. Problem: Imate manjak energije
Možda trebate više vitamina B12. Ovaj vitamin se nalazi u hrani životinjskog porijekla. Pomaže u reguliranju metabolizma i stvaranju energije te je ključan za zdravlje mozga i nervnog sustava. “Umor je klasičan simptom nedostatka B12 koji se javlja kod ljudi koji ne jedu proteine životinjskog porijekla,” kaže dr. Danine Fruge iz Pritikin Longevity Center & Spa u Miamiju. Ako zbog žgaravice žvačete previše antacida i to može dovesti do nedostatka B12 jer oni ometaju njegovu apsorpciju.
Spavate li 7 do 8 sati po noč‡i, fizički ste aktivni, a jedete malo hrane životinjskog porijekla (ili je uopč‡e ne jedete) vrlo je moguč‡e da je umor posljedica nedostatka B12.
Rješenje:
Jedite više mesa i mliječnih proizvoda ili svaki dan uzmite tablete od 500 do 1.000 mcg vitamina B12
2. Problem: Bole vas zglobovi
Možda trebate više magnezija i bakra. Oba dva elementa su nužna za zdravlje zglobne hrskavice i fleksibilnosti. U več‡ini slučajeva dodaci prehrane popravljaju štetu i uklanjaju bol. Tijelo naime ima snagu obnoviti niz ošteč‡enja, samo ako mu pružite nužne elemente, objašnjava dr. Dale Peterson iz Comprehensive Wellness Center u Sapulpa, SAD.
Jednostavna krvna pretraga može s lakoč‡om pokazati nedostaju li vam ovi elementi. Ako su rezultati normalni budite sigurni da problemi sa zglobovima nisu posljedica ozbiljne reumatske bolesti, dodaje dr. Peterson.
Rješenje:
Orašasti plodovi, govedina i špinat dobri su izvori ovih hranjivih tvari. No putem hrane neč‡ete uspjeti nadoknaditi nedostatak magnezija i bakra, zato uzmite dodatke prehrani. Svaki dan popijte 2 mg bakra i 5 mg magnezija pa č‡ete za dva do tri mjeseca imati manje bolova u zglobovima.
Godina u kojoj počinje vidljivo starenje
3. Problem: Postali ste zaboravni
Možda vam treba više omega-3 masnih kiselina. ‘Ove masne kiseline nužne su za izgradnju mozga,’ objašnjava dr. Andrew Weil, sa Sveučilišta Arizona. “Ne primate li ih dovoljno putem hrane, arhitektura mozga slabi, a tad pate funkcije mozga kao što su memorija.’ No nije presudna količina omega-3 koliko dobar omjer izmeč‘u omega-3 i omega-6 masnih kiselina. ‘Naša prehrana je prepuna omega-6 masnim kiselinama, uglavnom iz prerač‘ene hrane,’ kaže dr. Weil. ‘Å to više omega-6 masnih kiselina jedete, to vam treba više omega-3 da bi se održala ravnoteža. Nažalost več‡ina od nas ne jede dovoljno omega-3, a jedu previše omega-6 masnih kiselina.’
‘Ako ne jedete ribu, orahe, svježe mljeveno laneno ulje, a masnoč‡e koje unosite dolaze u mesu, ne unosite dovoljno omega-3 masnih kiselina, objasnio je Manuel Villacorta, glasnogovornik American Dietetic Association.
Rješenje:
Prvo smanjite unos rafinirane i obrač‘ene hrane, što je više moguč‡e. Kuhajte na maslinovom ulju ili ulju uljane repice. Jedite losos, srdele i drugu plavu ribu – barem dva puta tjedno. U hranu umiješajte mljevene sjemenke lana, primjerice u jogurt ili žitne pahuljice za doručak. uz obrok grickajte orahe, dodajte ih primjerice u salate. osim toga barem pet dana u tjednu jedite od 9 do 12 badema.
4. Problem: Raste vam krvni tlak
Treba vam više kalija. ‘Premalo kalija udvostručuje toksično djelovanje prekomjernog unosa soli,’ upozorava dr. Fruge. u več‡inu prerač‘ene hrane dodaje se sol, ali ne i kalij. Dakle ako vaši obroci stižu u nekom pakiranju vjerojatno ste več‡ u neravnoteži kalija i natrija. Uz sve to dok se bubrezi bore izbaciti suvišnu sol, gubite i kalij. Ova neravnoteža ošteč‡uje krvne žile i podiže krvni tlak. Jedete li bolje možete popraviti problem i to več‡ za par dana.
Rješenje
Smanjite unos natrija, pazite da ne unosite više od 1.500 mg dnevno. Svakodnevno jedite voč‡e i povrč‡e.
Pazite se kalija u tabletama jer ovaj dodatak prehrani može dovesti do aritmije i kardioloških problema druge vrste, upozorava dr. Danine Fruge. držite se radije voč‡a i povrč‡a – primjerice banana i rajčica.
ZUNAJ TOPLO SONCE SIJE,
MENE PA OD JEZE ZVIJE-
-VETER PIHA Z’LO MOČAN,
KI POKVARIL MI JE DAN.
RADA BI IZ HIÅ E Å LA,
MALO SE POSONČILA,
PA MI VETER NE PUSTI,
V NARAVO DIHATI.
ZUNAJ JE ZARES LEPO,
SVETLOMODRO JE NEBO,
SEM IN TJA OBLAČEK BEL,
NA MODRINO JE PRIÅ EL.
JAZ PA TU ČEPIM DOMA,
KOT, DA SEM UJETNICA,
SKOZI OKNO GLEDAM LE,
POMLADANSKO SONČECE.
VETER, DAJ ODPIHAJ SE,
STRAN OD MOJE HIÅ ICE,
DA NA SONCE GREM SEDET,
MOJE SI KOSTI POGRET.
9.4.2011
Čemaž je pravi znanilec pomladi. Z njim lahko učinkovito prečistimo telo in ga spodbudimo k boljšemu delovanju.
Čemaž, ki mu pravimo tudi medvedji česen, raste od marca do junija, cveti pa od aprila do maja. Najdete ga lahko povsod po gozdovih Slovenije, predvsem pa raste v bukovih in gabrovih gozdovih.
Čemaž si po dolgem spancu radi privoščijo medvedje, saj spodbudi delovanje telesa, čisti kri in prebavila. Zdravilni učinki čemaža so tudi:
* znižuje raven slabega holesterola v krvi, krvni tlak in vročino,
* odvaja odvečno vodo iz telesa,
* čisti dihala, kožo, ledvica in mehur,
* ima antiseptične in antibiotične lastnosti,
* poživlja splošno počutje in s tem pomaga v boju s spomladansko utrujenostjo,
* pomaga pri zdravljenju kožnih bolezni, njegov sok pa celi površinske rane (npr. po britju),
* je dobro sredstvo proti glistam v črevesju.
Ponekod so prave zelene preproge zdravilnega čemaža
Njegovi zdravilni učinki so opazni že po treh tednih uživanja, vendar ga priporočajo po majhnih količinah – pet svežih listov ali zvrhana čajna žlička čemaževega pesta.
Pri nabiranju čemaža pa morate biti zelo pozorni, da ste nabrali pravo rastlino. Listi so namreč izjemno podobni listom šmarnice in podleska, ki pa sta zelo strupeni rastlini. Povzročita lahko celo smrt. List čemaža pomečkajte v roki in zavonja se česen. Le tako ste lahko prepričani, da gre res za čemaž. Vsekakor pa je bolje, da nabiranje prepustite osebi, ki se nanj bolje spozna.
Čiščenje telesa je izjemno pomembno za ohranjanje zdravja. Pred poletnimi dnevi je dobro, da svoje telo očistimo nezdrave hrane in tako v vroče dni vstopimo bolj vitalni.
Seveda je potrebno poudariti, da pri čistilnih dieta ne gre za hujšanje, marveč za čiščenje organizma in črevesja. Iz telesa tako pomagamo izločiti odpadne snovi in okoljske strupe. Tridnevna čistilna dieta je kot nalašč za to.
1. dan
* ves dan pijte veliko tekočine (čisto studenčico, mineralno vodo ali prekuhano vodo, ki ji po želji dodate čajno žličko limoninega soka ali vinskega kisa)
* 4-5 krat v dnevu spijte čist, sveže stisnjen sadni ali zelenjavni sok
* pijete lahko tudi nesladkan čaj ali zelenjavni sok, razredčen z vodo
2. dan
* sedaj že lahko jeste, vendar le sadje
* dovoljeno je katerokoli sadje v količinah po želji
* tako ko vstanete spijte veliko vode ter pred in po vsakem obroku – lahko tudi nesladkan čaj
3. dan
* zajtrk: presna hrana – sadje s probiotičnim jogurtom iz kozjega ali ovčjega mleka
* kosilo: presna solata iz listnate zelenjave in naribanega koreničevja, ki jo lahko obložite z rozinami in sončničnimi semeni, sladica: sadje
* večerja: zelenjavno juho ali na sopari kuhano zelenjavo, začinjeno je lahko s svojino omako ali omako miso
* pijte veliko vode!
Držite se jedilnika in vaš organizem bo ponovno ‘zadihal’.
Morda koga zanima, SporoÄam, Zdravje | Sonja | 12:37 popoldne | Comments Off on TRIDNEVNA POMLADANSKA ÄŒISTILNA DIETA (Zdravje)
WASHINGTON – Bolnica Dobri Samarič‡anin, u Californiji, ima neugodno iskustvo s rezistencijom bakterija na antibiotike: – Zastrašujuč‡a stvar u vezi s tim slučajevima je da se radi o bakteriji koja je uobičajena, ali odjednom razvije otpornost na več‡inu ili sve antibiotike koje imamo. Dr. Andrew Fishmann govori o bakteriji nazvanoj Carbapenem-…
… rezistentna Klebsiella pneumoniae – skrač‡eno CRKP – koja je inficirala više od 350, uglavnom starijih, pacijenata u Californiji, od juna do decembra prošle godine, prenosi Glas Amerike. Četrdeset posto tih pacijenata je umrlo za manje od mjesec dana od zaraze.
Spomenuta Klebsiella rezistentna je ne samo na antibiotik Carbapenem nego i na sve druge dostupne antimikrobne lijekove. Isti je rod bakterije zabilježen u još 35 američkih saveznih država, ali je izazvao zaraze i u Argentini i Brazilu, s 15 umrlih meč‘u oboljelima. Ta Klebsiella samo je jedan rod u rastuč‡em broju bakterija koje razvijaju otpornost prema arsenalu lijekova koji ljudima stoji na raspolaganju. Efikasnost tog arsenala, upozoravaju stručnjaci, vrlo brzo opada zbog naširoko rasprostranjene upotrebe – ali i zloupotrebe – antibiotika:
– Antimikrobna rezistencija poveč‡ava se svuda u svijetu i to ne samo za neke odredjene antibiotike, nego za sve antibiotike, u svim bolestima, ali ne samo kod ljudi nego i kod antibiotika koji se koriste kod životinja. Govorimo o tuberkulozi, malariji, HIV-u, ali i bolestima poput upale pluč‡a, proljeva … antimikrobna rezistencija se vidi u cijelom spektru bolesti.
To kaže dr. Marcos Espinal, koji je u Svjetskoj zdravstvenoj organizaciji zadužen za zdravstveni nadzor, te prevenciju i kontrolu bolesti. Trenutno, on vodi kampanju zdravstvenog prosvječ‡ivanja pacijenata i onih koji brinu o njima, te ukupne javnosti – o širenju antimikrobne rezistencije na oba američka kontinenta.
Naglašavajuč‡i težinu tog problema – ne samo u Amerikama, nego širom svijeta – Svjetska zdravstvena organizacija je pitanje rezistencije bakterija na antibiotike postavila kao vodeč‡i motiv obilježavanja ovogodišnjeg Svjetskog dana zdravlja, 7. aprila. Ova UN-ova agencija želi da meč‘unarodna zajednica pojača napore u identificiranju i borbi protiv tih opasnih novih vrsta mikroba.
Poruka je alarmirajuč‡a: čak i najjači antibiotici mogu se pokazati neefikasni protiv tih super-bakterija. Bolnice su najčešč‡a mjesta gdje se pojavljuju rezistentni rodovi mikroba, ali se oni mogu vrlo brzo proširiti i u okolne zajednice, a potom i dalje. Dr. Espinal kaže da mnogo puta te infekcije ne budu prepoznate jer je za detekciju potencijalno smrtonosnih super-bakterija potrebna sofisticiranija oprema i metodologija:
– Ponekad dolazi do takvih infekcija, a da one ne budu uopšte prepoznate. Uvijek postoji i problem prijave takvih infekcija, posebno u zemljama ograničenih sredstava za javno zdravstvo. A, s ograničenim sredstvima, te zemlje nemaju ni neophodnu dijagnostičku opremu, niti laboratorije potrebne za dijagnostiku super-bakterija.
U današnjem dobro povezanom svijetu, s milionima putnika koji svakodnevno putuju po svim zabačenim dijelovima Zemlje, bakterije se mogu proširiti brže nego ikad ranije. Stručnjaci u javnom zdravstvu apeluju na mnogo striktniji monitoring bolesti, bolju kontrolu nad pacijentima, te uspostavu posebnih komisija u bolnicama koje bi nadgledale primjenu znatno rigoroznijih higijenskih i sanitarnih standarda. Liječnici kažu da češč‡e pranje ruku, prostorije za izolaciju pacijenata i značajno selektivnija primjena antibiotika mogu zaustaviti širenje super-bakterija.
Stručnjaci se slažu da svijetu treba i nova klasa antibiotika da bi porazili rezistentne mikrobe. Ali, oni upozoravaju da i ljekari i pacijenti moraju naučiti da nova farmakološka oružja koriste mnogo pažljivije nego ranije. Dr. Espinal kaže da č‡e novi antibiotici pomoč‡i u izlječenju zaraženih pacijenata, ali, bez promjene medicinske prakse, oni neč‡e riješiti problem antimikrobne rezistencije.
(Vijesti.ba)
Subscribe