Osebna služnost postala davčna uspešnica, oblika ni pomembna

Med lastniki se je ta zaznamek o premoženju hitro uveljavil, saj je z njim mogoče stanovanjsko nepremičnino uvrstiti med rezidenčno.

Podatke je mogoče dopolniti

»Imetnik osebne služnosti mora biti v zemljiško knjigo vpisan s popolnimi podatki, pravilen mora biti zlasti EMŠO,« poudarja Aleš Seliškar. Podatke o osebni služnosti je mogoče dopolniti, dodaja okrožna sodnica Jaša Trklja: »Imetniki osebne služnosti, pri katerih podatki v zemljiški knjigi niso popolni ali pravilni, lahko med uradnimi urami z osebnim dokumentom pridejo na oddelke zemljiške knjige ali na katero koli okrajno sodišče in jih uredijo.« S takšnimi osebnimi obiski pa ni mogoče na novo ustanoviti služnosti ali vpisati novega imetnika – pri tem je nujna vloga za vpis v zemljiško knjigo.

Ljubljana – »Največ vprašanj o novem davku na nepremičnine imajo lastniki več stanovanj. Zanima jih, kako si lahko zagotovijo nižjo davčno stopnjo,« pravi davčna svetovalka Simona Štravs. Prava uspešnica je postala osebna služnost.

Po zakonu o davku na nepremičnine veljajo za stanovanjske nepremičnine štiri različne davčne stopnje: 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti za rezidenčne nepremičnine in za nerezidenčne nepremičnine 0,5 odstotka ter dodatni dve stopnji za stanovanjske nepremičnine, pri katerih vrednost znaša več kot 500.000 evrov. Pri teh je znesek nad mejno vrednostjo obdavčen z 0,4 odstotka ali 0,75 odstotka. Pri vseh stanovanjskih nepremičninah znaša davčna osnova 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti.

Zanimanje za ustanovitev osebne služnosti na nepremičnini se je po statistiki vrhovnega sodišča izjemno povečalo decembra, ko so dobili kar 1984 predlogov za vknjižbo osebne služnosti v zemljiško knjigo – pred tem jih je bilo od 200 do 300 na mesec. Na vrhovnem sodišču še ne morejo povedati, ali se veliko zanimanje nadaljuje tudi januarja. Osebna služnost posredno zagotavlja nižjo stopnjo obdavčitve: za rezidenčne štejejo stanovanjske nepremičnine, v katerih ima zavezanec za davek stalno bivališče, saj je zavezanec tudi imetnik osebne služnosti, ne le lastnik nepremičnine.

Stvarnopravni zakonik omenja tri oblike osebne služnosti: užitek, rabo in služnost stanovanja. Davčna svetovalka Simona Štravs pravi, da iz različnih oblik služnosti sicer izhajajo različne pravice in dolžnosti lastnika nepremičnine in imetnika služnosti, toda v povezavi z davkom na nepremičnin te »stvarnopravne« razlike niso pomembne. Tako nam odgovarjajo tudi v davčni upravi: ni pomembno, za katero obliko služnosti skleneta pogodbo lastnik in imetnik služnosti, če služnost velja za sto odstotkov nepremičnine, je vpisana v zemljiško knjigo in si imetnik služnosti v nepremičnini uredi stalno bivališče.

Bližnjica prek Gursa

Lastnike nepremičnin skrbi, ali bo služnost vpisana v zemljiško knjigo še dovolj zgodaj, da jo bo davčna uprava upoštevala že pri letošnji odmeri davka. Za prvo davčno leto 2014 veljajo po prehodnih določbah zakona posebni roki, zato lahko letos lastniki nepremičnin vse podatke o nepremičnini spreminjajo še do 31. marca. To velja tudi za služnost. »Povprečni čas obravnave zemljiškoknjižnih predlogov oziroma zadev je odvisen od več dejavnikov, predvsem od morebitnega obstoja plomb na nepremičnini, ki morajo biti rešene predhodno. Če pri nepremičnini ni drugih plomb, je povprečni čas reševanja od dneva dodelitve zadeve odgovorni osebi do dneva izdaje sklepa okoli štiri dni, od vložitve predloga do končanja – to je do pravnomočnosti – pa traja povprečni čas 63 dni,« nam odgovarja Gregor Strojin z vrhovnega sodišča. Dodaja še, da je dolžino postopka od dneva dodelitve do pravnomočnosti lahko odvisna tudi od različnih okoliščin, na katere sodišče ne more vplivati. Pogodbo o osebni služnosti je mogoče odnesti tudi na Gurs, ki bo nepremičnino tako označil za rezidenčno. Toda neposredno na Gursu ni mogoče spreminjati podatkov o služnosti, ki je že vpisana v zemljiški knjigi in v registru nepremičnin, poudarja vodja geodetske uprave Aleš Seliškar.

Katarina Fidermuc, gospodarstvo
čet, 23.01.2014