Možganska telovadba – ohranite miselne sposobnosti

Čeprav možgani tehtajo le dober kilogram in pol, so daleč najkompleksnejši in najmanj razumljeni del telesa. Ljudje se večinoma sicer zavedamo, kako osupljivi so naši možgani, hkrati pa jih še vedno ne razumemo najbolje.

Delovanje možganov se s starostjo poslabšuje. Dejstvo je, da z leti vsi kdaj kaj pozabimo, celo stvari, ki so nam zelo pomembne in ki naj bi si jih zlahka zapomnili (na primer  imena prijateljev, datume rojstnih dni svojih bližnjih …). Ko se staramo, nas začne (občasno) zapuščati tudi spomin, vendar pa drži, da lahko določene, s starostjo povezane težave, tudi preprečimo oziroma jih omilimo.

Spomin nam lahko začne pešati tudi že pri tridesetih, starostna izguba spomina pa je lahko posledica:

• Težav z ožiljem: Če v naše možgane ne pride dovolj krvi, lahko pride do (mini)kapi, zaradi česar se okvari spomin.
• Alzheimerjeve bolezni: Pri alzheimerjevi bolezni ali demenci se nevroni zapletajo z drugimi nevroni in zato ne delujejo več pravilno.
• Izgube nevronov: Številne s starostjo povezane težave so posledica izgube nevronov oziroma njihovega slabšega delovanja.
• Telesne poškodbe: Do izgube spomina lahko pride tudi zaradi telesne poškodbe (udarca v glavo). Če dobimo močan udarec v lobanjo, se možgani premaknejo, pride do otekline in trajnejše poškodbe. Ob močnem udarcu v glavo pogosto izgubimo spomin, saj v možganih pride do kratkega stika.

Pri različnih poškodbah možganov, ki so posledica udarca, nas lahko videz zelo vara. Pogosto nekemu, na videz sicer precej nedolžnemu udarcu, ne namenimo nobene posebne pozornosti. Pa vendar lahko tudi zaradi manjših poškodb pride do precej resnih težav, na primer poznejše izgube spomina. Naši možgani namreč plavajo v morju tekočine in pri sunkovitih gibih glave (ko možgani zaradi sunka butnejo v lobanjo) lahko pride do poškodbe obloge, ki ščiti nevrone.
Znanstveniki kljub vsem naporom, ki jih v zadnjih desetletjih vlagajo v raziskovanje tega področja, še ne vedo natančno, zakaj pride do izgube spomina. Vendar pa so že ugotovili, da so za določene težave krive kemične spremembe, ki ovirajo sposobnost obdelovanja, shranjevanja in priklica informacij. Hitrost, s katero obdelujemo informacije, se s starostjo znižuje. Posledično se zmanjša sposobnost shranjevanja informacij v kratkoročnem spominu.
Poleg procesa staranja pa na izgubo spomina vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer stres, motnje v delovanju ščitnice, sladkorna bolezen, tesnoba, depresija in že prej omenjene telesne poškodbe.

Poskrbite za možgansko telovadbo

Tistega, česar ne uporabljamo, zakrni. In to velja tudi za možgane. Če so vaši možgani čustveno in umsko dejavni, lahko upočasnite (ali celo preprečite) upad spominskih funkcij. Pomembno je, da niste suženj nekih ustaljenih navad – vedno stremite k temu, da se redno lotevate novih stvari. Obstaja ogromno dejavnosti, tako da se morate le odločiti, katera vam najbolj ustreza. Pri aktivnosti morate uživati – saj veste, da se na silo ne boste naučili nič. In ko smo že pri ustaljenih navadah –  Pomislite, ali tudi vaš dan vsak dan poteka enako. Pridete v službo, spijete kavo, pregledate elektronsko pošto, greste na kosilo … Vsak dan ista pesem. Razmislite o tem, da bi od časa do časa preprosto malo zamenjali vrstni red opravil. Če vse stvari vedno opravljamo na isti način, potem ne stimuliramo hipokampusa, dela možganov, ki je najbolj odgovoren za spomin.

Ključno je torej, da se ves čas učite. To velja tudi za formalno izobraževanje. Ljudje z višjo stopnjo izobrazbe in tisti, ki se stalno ukvarjajo z dejavnostmi, ki stimulirajo um, bolj uspešno ohranjajo miselno ostrino. Kdor poskrbi, da je njegov um ves čas dejaven, lahko zavre staranje ožilja in imunskega sistema. Polega tega nas redna misela aktivnost tudi pomladi.