KOMBINACIJE PREHRANE PROTI RAKU 3. DEL

Rak dojke in pljučni rak sta dve najpogostejši maligni obolenji žensk tako pri nas, kot v svetu. Pomembnejši podatek od tega se mi zdi stopnja, s katero narašča število diagnosticiranih – vsaka dvajseta ženska leta 1960 in kar vsaka sedma danes!

Predstavljam nekaj povzetih dejstev o tej vrsti raka:

Rak dojke je vodilni razlog smrti žensk, starih med 40 in 55 let.
15 % bolezni se pojavi pri ženskah mlajših od 45 let – v teh skupini je rak navadno agresivnejši, možnosti okrevanja pa slabše.
80 % vseh grudic je NE-rakavih.
70 % raka dojke se odkrije pri samostojnih rutinskih pregledih.
Približno 80 % diagnosticiranih žensk nima družinske anamneze te bolezni.

Znanost danes ne zanika več toksičnih učinkov mamografije in tovrstno preiskavo priznava, kot pomemben dejavnik v razvoju raka dojk. Več nedavnih študij je pokazalo, da mamografije nedvomno prinašajo več tveganja, kot koristi.

Ena takih, objavljena decembra 2011 v slovitem BMJ (British Medical Journal) opozarja na prepogoste komplikacije, povezane z mamografskim sevanjem, še posebej v obliki kasnejših, velikokrat nepotrebnih operacij (lumpektomija in mastektomija).

V mojih očeh je to presenetljiv in ironičen podatek – kako je lahko diagnostični test, katerega načelni namen je odkrivanje in preprečevanje raka dojk, hkrati eden vplivnejših faktorjev za njegov pojav in razvoj?

Kot težava izstopi, kot prva: relativno visoka doza ionizirajočega sevanja – ena mamografija je po tem vprašanju ekvivalentna tisočim rentgenom – od tu razlog za mutacije, katere se povezujejo z nastankom bolezni in, kot druga: nesprejemljivo visoka stopnja »lažnih alarmov«. Slednji pomenijo ponovna testiranja, torej še več obsevanja in včasih celo nepotrebne invazivne postopke (biopsije, kemoterapija, ipd.).

Za nameček vsem zaskrbljujočim podatkom, pa je ena najprestižnejših medicinskih revij – NEJM (New England Journal of Medicine), objavila študijo, katera preučuje učinkovitost in zanesljivost mamografije.

Ugotovitve postavljajo ustaljeno prakso zdravstvenih uslužbencev pod velik vprašaj. Zdi se, da mamografija pripomore k zmanjšanju stopnje smrtnosti zaradi raka dojke za 0,4 na 1000 žensk.

Ali povedano drugače, 2500 žensk bi moralo prestati mamografsko preiskavo skozi obdobje desetih let, da bi preprečili eno smrt povezano z rakom dojke. Se vam zdi vredno? Če bi vprašali tisto eno srečnico verjetno da. Ampak, če mamografija ni odgovor, kaj potem je?
Močan imunski sistem!

Spoznanja, da je imunski sistem pri ljudeh pravzaprav zasnovan s funkcijo odpravljanja raku podobnih anomalij, niso več redka. Vendar, kavstična posredovanja medicine (obsevanje in kemoterapija) sesujejo našo obrambo do točke popolne nemoči.

Če je nekdo soočen z rakom v tem trenutku in podvržen obsevanju ter kemoterapiji, bo zanj dobra novica, da obstajajo prehranska dopolnila, ki pomagajo izravnati pogosto izkušene negativne stranske učinke zdravljenja.

V New York Timesu je bil pred leti objavljen članek, ki dobro pojasni ozadje teorije, da je najboljša obramba proti raku dejansko naša odpornost: »Prisotnost belih krvničk (T celic) v tumorju in okoli njega, je pogosto pokazatelj, da se rak odpravlja v remisijo ali pa celo namerava dokončno posloviti«.

Kirurginja Susan Love, z univerze UCLA pravi, da vsaj 30 % tumorjev na dojkah, odkritih s pomočjo mamografije izgine, četudi ne naredimo ničesar: »zdi se, da je takšnim tumorjem usojeno, da prenehajo rasti kar sami od sebe«.

Mirno lahko sklenem, da moč posameznikovega imunskega sistema dodobra določa kako se bo naše telo soočilo z rakom. Rakave in »predrakave« celice si do približno sredine svojega življenja naberemo vsi – ne zatiskajmo si oči pred tem – ampak to še ne pomeni, da bomo bolezen tudi razvili. Robustnost oz. trdnost posameznikove odpornosti določa razliko (v povezavi z genetskimi predispozicijami, seveda).

Nekateri jo boste pozdravili z navdušenjem, drugi si še enkrat več pred njo zatisnili oči, a resnica ostaja nesporna: močan imunski sistem gradimo sami! Z omejevanjem ionizirajočega sevanja na eni strani in izbiro primerne hrane, ter življenjskega sloga na drugi.

Kar jemo, to smo, pravijo. Torej, če jemo »zdravo« hrano bomo zdravi in če jemo nezdravo hrano, ali antihrano, kot ji pravim, bomo to zdravje prej ali slej izgubili. Zveni preprosto. Edino vprašanje na katero si je potrebno odgovoriti je: kaj pomeni zdrava hrana zame? Da, za vas. Ne za vašega soseda, temveč za vas!

Določevanje prave kombinacije hranil in prehranskih pomagal je skrajno oseben podvig, ki bi moral temeljiti na nasvetu osebe s širokim znanjem s tega področja.

Potrebno se je zavedati, da je rak večplastna bolezen mnogih potencialnih posledic, a nikoli z le enim vzrokom. Potemtakem lahko razumete zakaj ne morem postreči z univerzalnim režimom prehrane, ki bi raka ali preprečil ali izkoreninil.

Kar pa lahko naredim je, da predstavim določeno hrano in naravne spojine v njej (antioksidanti, fitokemikalije, maščobne kisline, encime, hormone in vitamine), za katero stoji več kot dovolj dokazov, ki pričajo o pozitivnih učinkih.
Geslo pri raku (in pri vseh kroničnih boleznih, pravzaprav) je preventiva

Ogrejmo se skozi pregled ključnih preventivnih ukrepov:

Uživajte obilo sveže in ekološke zelenjave, še posebej fermentirane zelenjave.
Omejite izpostavljenost znanim in potencialnim karcinogenom (obsevanju, sintetičnim hormonom, umetnim barvilom in aditivom, aromatskim ogljikovodikom, cigaretnem dimu, ipd.)
Izogibajte se prehranskim dejavnikom, ki slabijo imunski sistem, spodbujajo mutacije celic in/ali povečajo nastajanje prostih radikalov (industrijsko predelana hrana ter sladkorji, prehranski aditivi, plesniva hrana, preveč rastlinskih olj – še posebej rafiniranih, prekajena hrana bogata z nitriti in nitrati, margarine in živila, ki so bila izpostavljena pesticidom).
Bodite pozorni na psihološke dejavnike, ki povečujejo raven stresa.
Gibanje, vadba, vsakodnevno!
V prehrano vključite naravna pomagala, ki ščitijo telo pred drugo, tretjo in četrto točko. Nemogoče je živeti v izolaciji, v svojem malem »mehurčku«, zaščiteni pred vsem slabim, vzgajati svoj vrtiček in jesti ekološko pridelano zelenjavo v varnem zavetju sončnih žarkov. Resda zveni idilično, a vrnimo se v moderno realnost.

Bolje si je priskrbeti vitamine iz hrane, kot iz plastenke, je argument proti prehranskim dopolnilom, ki ga vsi dobro poznamo. Nekateri se z njim morda tudi strinjate. Jaz bi se tudi, če bi besedo hrana nadgradili z ekološka, minimalno predelana, s poudarkom na RAZLIČNI zelenjavi (in ostalim živilom, predstavljenim v nadaljevanju).

Ker pa temu pogosto ni tako in je zdravje bistveno več, kot le odsotnost bolezni, vsaj v moji knjigi, je potlej vredno razmisliti o izboljšanju svoje prehrane z močjo narave, skoncentrirane v posameznih dopolnilih.

O tem je razmišljal tudi Linus Pauling, genij, ki je skoval smernice ortomolekularnega pristopa – vnos optimalnih količin telesu naravnih snovi, v obliki vitaminov in mineralov, prilagojenih potrebam posameznika.

Mimogrede, količine vitamina C, ki jih je Pauling svetoval v bran proti raku, so bile takrat in so v konservativnih glavah še danes nezaslišane, v vsakem primeru pa nedosegljive le s pomarančami in goji jagodami.

Neznanka, ki je ostala skrita tako Paulingu in ostaja še naprej nepojasnjena tudi modernim znanstvenikom, pa se imenuje sinergija, oziroma, kako je lahko ena + ena več kot 2? Sinergija v bistvu pravi, da je celota (rastlina, cela, nepredelana hrana), po učinku mogočnejša od seštevka svojih sestavnih delov (svojih aktivnih sestavin).

To pomeni, da nam pilula lahko absolutno ponudi več beta-karotena, kot korenje, recimo, je pa korenje po učinku boljše, saj beta-karoten v njem deluje v sinergiji z ostalimi sestavinami.

Temu je res težko oporekati in ne vidim smisla zakaj bi sploh želeli. Kakorkoli, važna so hranila in v želji po optimalnem zdravju in zmagi nad rakom, potrebujemo teh čim več!