APRILSKI DAN

RASTE MI DREVO DOMA,
KI MILIJON CVETOV IMA,
GLEDAM, OBČUDUJEM GA;
JE RAZKOŠNO, KAR SE DA.

VSAK POSAMEZEN TA CVET,
SE ODPRL JE V SVET;
ENO LE NALOGO IMA,
DA SE OPRAŠITI DA.

TO ČEBELA DOBRO VE;
RADA PRIDE V GOSTE;
SE SPREHAJA SEM IN TJA,
SAJ VELIKO DELA IMA.

ČE ŠE SONCE GORI GRE,
DELO ZGODAJ SE ZAČNE;
NA CVETOVIH JE ČEBEL,
DA JIH ČLOVEK JE VESEL.

VSAK, KI SADNO ‘MA DREVO,
VE, DA OBRODILO BO,
SAJ ČEBELICA NAR’DI,
DA BOGATO OBRODI.

HVALA TI, ČEBELICA,
DA SI V SVETU TEM DOMA,
ČE BI TEBE NE BILO,
BI BILO LJUDEM HUDO.

CENIMO ČEBELO ZDAJ,
DANES, TUKAJ, VEKOMAJ;
DROBCENA ŽIVALCA SI,
A POMEMBNA ZA LJUDI.

 NA HRUŠICI, 20.4.2021         (573.)