Osvobodite se negativnih samoocen

Motivacijski trenerji radi učijo, da je možno vse, če se človek le dovolj potrudi. Toda prav te predstave povozijo številne ljudi.

Ti se nenehno ukvarjajo s sabo, namesto da bi uživali v življenju – in v samih sebi! Od sebe zahtevajo stvari, za katere preprosto niso ‘narejeni’.

TODA! Nismo ‘narejeni’, da bi vsi mislili na enak način in da tako tudi ravnali, a v vsakem izmed nas se skriva nadvse veliko potenciala! Vedno se lahko naučimo kaj novega – tudi o samih sebi, o plateh, ki se jih nismo niti zavedali.

Razvojni psihologi govorijo o vseživljenjskem učenju. S tem mislijo, da se znotraj našega značajskega ogrodja skriva veliko razvojnih možnosti.
Dovolite si dosežke

Seveda se iz zelo tihega, razmišljujočega človeka nikoli ne bo razvil velik zabavljač in nastopač, lahko pa se nauči, da glasno in jasno pove svoje mnenje. Podobno je učenju novega tujega jezika. Pri tem vadimo, se učimo besed – in enkrat se bomo že sporazumeli.

Toda najprej si moramo dati dovoljenje in odpreti svoje možnosti. Kako to dosežemo? Najprej se je pomembno osvoboditi negativnih samoocen, ki nas ustavljajo s tem, ko sami sebe označujemo za neumne in nenadarjene. In potem?

Potem lahko rečete: “Ja, rada se imam takšno, kot sem. In lahko tudi kaj dosežem!”
Negativna prepričanja spremenite v pozitivna

Vsak ima predstave o sebi in o svetu. To so posploševanja, ki nam pomagajo pri orientaciji. Lahko pa nas tudi ovirajo, predvsem kadar gre za negativna prepričanja. Ta delujejo kot očala, ki so tako zamegljena, da sami sebe vidimo le še v sivini.

Čas je, da očistite očala in negativne ocene (rdeče) spremenite v pozitivne (zelene)!

“Tako obotavljiva sem”

Hitro poprijeti, hop hop hop, in odločitev – to je v teh časih zelo modno. Ampak ali je tudi smiselno? Recimo takole: dobro je, da sta na svetu obe vrsti ljudi. Ljudje, ki ne poznajo nobenega obotavljanja, in takšni, ki si pustijo čas.

“Skrbno pretehtam”

Za temeljit premislek je potreben čas! Sposobnost, zaradi katere nas ni treba biti sram, temveč smo lahko nanjo mirno ponosni.

“Moram biti perfektna”

Naši starši so nam gotovo z dobrim namenom govorili: “Vem, da znaš bolje.” Toda če se nikoli ne moremo razveseliti doseženega, potem nekega dne postanemo zafrustrirani in si ne upamo ujeti nobene nove priložnosti.

“Potrudim se”

Če želite biti zadovoljni, je pomembno, da se občasno tudi malce bolj potrudite. Toda: dobro je dovolj dobro!

“Tako nediplomatska sem”

Se imeti v oblasti, nikoli udariti po mizi, nikoli jokati, se nikoli preveč na glas smejati – to je lahko modro. A tudi dolgočasno – in dolgoročno ne preveč dobro za zdravje!

“Živahna sem”

Ko odpremo usta in se zavzamemo sami zase, bo lahko sicer malce zaropotalo, toda zaradi tega nas bodo imeli radi in nas spoštovali!

“Poskusila bom!”

S tem si damo priložnost. Mogoče iz nas ne bo šampionke, mogoče ne bo takoj steklo, morda sploh nikoli. Toda to je popolnoma v redu!

“Nikoli mi ne bo uspelo”

Ta stavek je izraz velikega strahu: strahu, da bomo odpovedali. Obstaja v mnogo različicah: “Preveč neumna sem (nenadarjena, trapasta …).“ In če si to rečemo dovolj pogosto, je neuspeh že vprogramiran.

“Preveč lena sem”

Lepo sedeti v brezdelju in pustiti vse, tako kot je – to se ne spodobi za čase, ko velika hitrost in prilagodljivost spadata k lepemu vedenju. Ali pač?

“Pazila bom nase”

Nekateri ljudje nikoli ne najdejo miru, ker ne pazijo sami nase in si ne dovolijo, da so malce leni. To je stres za dušo.
Objavljeno v Dobro počutje > Za telo in dušo
22. januar 2014