VONJ PO MORJU

DANES PONEDELJEK JE,
KO NA MORJE PELJEM SE,
SEM VESELA RES ZELO,
DA BO SPET ME VIDELO.

TJA SE MU POKAZAT GREM;
VSAKO LETO PRIDEM SEM;
TU ŽE SKORAJ SEM DOMA;
V IZOLI SEM JAZ GOSPA.

DELAM VSE, KAR SI ŽELIM,
SKUPAJ Z MORJEM TU ŽIVIM,
GLEDAM IN POSLUŠAM GA,
SAJ POMIRJA MI DUHA.

KADAR MORJE MRZLO JE,
PLAVAT SE MI SPLOH NE GRE,
SAJ SE MALO GA BOJIM,
KER POTEM LAHKO ZBOLIM.

KO PA MORJE TOPLO JE,
TAKRAT SE MI V VODO GRE,
PLAVAM, MALO ČOFOTAM,
IN Z VALOVI SE IGRAM.

RIBICE V MORJU SO,
MED NOGAMA PLAVAJO,
VČASIH KAJ ME POŽGEČKA,
IN V TELO STRAHU MI DA.

SE TAKRAT KAR POSLOVIM,
NA OBALO POHITIM,
SAJ NA SUHEM VARNA SEM,
V MORJE PA NIČ VEČ NE GREM.

KAMEN TU IN KAMEN TAM,
TUDI KDAJ POBRATI ZNAM;
SI SKULPTURO NAREDIM,
KI DOMA BO LEP SPOMIN.   

ZA DOMOV ŽE VRSTO LET,
MORJE MORAM S SABO VZET;
V STEKLENICI GA IMAM,
KI JO NA POLICO DAM.               (675.)

V IZOLI, PONEDELJEK, 22.8.2022,
SESTAVLJAM OD 17H10-17H30