NISEM POPUSTILA

Z OMICRONOM BIJEM BOJ,
ZA ŽIVLJENJE IN OBSTOJ,
V GRLU NEKAJ ME ŽGEČKA;
VIRUS Z MANO SE IGRA.

V DVOMIH SEM ŽE NEKAJ DNI,
KAJ, ČE COVID ME DOBI;
NA VSE KRIPLJE BRANIM SE;
AMPAK, POPUSTIM PA NE!

MOJA DUŠA BORKA JE;
JE PRIPRAVLENA NA VSE,
VE, DA MORA SE BORIT’,
ČE ŽELI DO ZMAGE PRIT’.

ZAME JE PRAVILO TO,
DA ŽIVETI NI LAHKO,
ČE PA VSE OD SEBE DAŠ,
POTLEJ REZULTAT IMAŠ.

V ČASU COVIDA SE VE,
DA BORIT’ SE TREBA JE,
ČE TI TO NE GRE OD ROK,
TE ODREŠI LE ŠE BOG.

NA HRUŠICI, SREDA, 2.2.2022,            (634.)
SESTAVLJAM OD 12H48 -13H10

33. DAN V LETU

DRUGI FEBRUARSKI DAN,
JE OBLAČEN IN ZASPAN,
JAZ PA POLNA SEM SKRBI,
KER ME OMICRON LOVI.

V GRLU NEKAJ ME ŽGEČKA;
SLABA JE NOVICA TA;
KAJ, ČE COVID ME DOBI,
IN MI VEČ NI POMOČI.

STRAH RESNIČNO GRIZE ME;
NORO TO POČUTJE JE;
OMICRON JE TU Z MENOJ,
Z NJIM ŽE TEDEN BIJEM BOJ.

KDO TU ZMAGOVALEC BO,
ZDAJ SPRAŠUJEM SE TAKO,
TUKAJ ZA ŽIVLJENJE GRE,
ALI BOŠ ŽIVEL AL’ NE.

TA PREKLETI VIRUS ZDAJ,
NAJ ŽIVLJENJE DA NAZAJ,
IN IZGINE NAM S POTI,
DA ŽIVELI BOMO MI.

DAJ, POMAGAJ, DRAGI BOG,
DA GRE VIRUS IZPOD NOG;
JE ČLOVEŠTVO BREZ MOČI,
LE ŽIVETI SI ŽELI.

NA HRUŠICI, SREDA, 2.2.2022;          (633.)
SESTAVLJAM OD 12H10 – 12H45