KAJ SE JE DOGAJALO S SLOVENIJO PO OSAMOSVOJITVI – LADISLAV TROHA

ZDRAVLJENJE Z VODO

Velikokrat slišimo, da ne znamo več prisluhniti svojemu telesu, da smo opustili dobre stare naravne metode zdravljenja in se popolnoma podredili terorju sodobnega življenjskega sloga in kemičnih zdravil, ki jih nadgrajujeta kirurgija ter obsevanje. A ni čisto tako. V nekaterih delih sveta kljub napredku niso pozabili izročil, ki se prenašajo iz roda v rod, v drugih pa se večina prebivalstva zateka k starodavnim spoznanjem zaradi revščine, saj si zdravil ne more kupiti, pa tudi za zdravnika nima.

Kje začeti?

Seveda smo zelo ranljivi, ko se nam ali bližnjim zatakne pri zdravju. Običajno nam na preventivnem zdravniškem pregledu povedo, da imamo previsok tlak, preveč sladkorja in maščob v krvi ter še marsikaj, česar niti ne občutimo. V ambulanto se odpravimo šele po tem, ko nas mučijo bolečine, alergije in druge nevšečnosti, ki ne minejo v nekaj dneh. Diagnoza je huda ali tudi ne, zmeraj pa moramo pri terapiji sodelovati, kar večinoma razumemo kot redno jemanje tablet. Če seveda nismo osveščeni. Če smo, poiščemo vse mogoče vire, iz katerih bi se lahko poučili o naravi svoje bolezni, in se brez zdravil, a z radikalnim posegom v življenjski slog, skušamo dokopati do zdravja. »Navodila za pitje vode«, ki jih lahko preberete v okvirju, so eden od takšnih virov. Nekje je pač treba začeti. A prej še nekaj o vodi, ki je vse prej kot novo zdravilo, pa tudi čisto nenevarna ni.

Že babice so vedele

Vsakomur, ki se spozna na shujševalne kure (in to smo, žal, skoraj vsi), je znano, da je treba spiti na dan »vsaj dva litra vode«, kar pa ni nič novega. Že naše babice so vedele, da voda duši lakoto, ureja prebavo, pospešuje delovanje ledvic (in preprečuje vnetje) ter ohranja gladko in napeto kožo. Predvsem na vzhodnem delu zemeljske oble znajo uporabljati vodo zunanje in notranje od pamtiveka. Kopanje, oblivanje, izpiranje in pitje vode so navsezadnje glavni terapevtski program termalnih zdravilišč.

Zadnje desetletje se je voda znova znašla v središču pozornosti, saj so mnogi terapevti ugotovili, da premalo pijemo, zato pa preveč jemo – da smo najbrž začeli zamenjevati občutek žeje za občutek lakote. Hkrati se je na alternativni sceni pojavila trditev, vsaj delno ji je morala pritrditi tudi znanost, da vsaka voda ni dobra za telo, da ni dovolj, da ni strupena, ampak mora biti »živa« in po svoji strukturi čim bolj podobna krvi. Takšno, pravijo ji »živa voda«, so našli v himalajskih dolinah in pojasnjuje, zakaj so tamkajšnji revni prebivalci, več lačni kot siti, tako dolgoživi.

Izobražena voda

Precej zanimanja je vzbudila (kajpak alternativna) teorija, da je vodo mogoče informirati oziroma ji vcepiti navodilo, kako naj v telesu učinkuje. Elektronski mikroskopi so zares pokazali, da je struktura kristalov v vodi iz različnih virov zelo različna, še posebej se razlikuje, če jo je »obseval« bioenergetik. Kot vemo, je na tržišču kar nekaj različnih kozarcev, ki dajejo vodi navodila, kako naj učinkuje – shujševalno ali kako drugače. Nekateri alternativci pa pravijo, da ni treba zapravljati denarja za informirane kozarce, saj navadni kozarci delujejo popolnoma enako. Vodo natočimo, primemo kozarec med dlani in ji prijazno povemo, kako naj učinkuje v našem telesu. Izobražena voda potem učinkuje ali pa tudi ne, to je precej odvisno od tega, koliko v učinek verjamemo.

Telo kliče po vodi

Pravo revolucijo je pred časom povzročila že omenjena knjiga Telo kliče po vodi, v kateri avtor opisuje številne bolezni, ki jih povzroča dehidracija – med njimi revmatizem, previsok tlak, črevesne in želodčne bolezni, bolezni srca in obtočil, debelost, glavobol. Ko sem to prebrala, sem se začela pri priči nalivati z vodo, ker so me občasno trpinčili vrtajoči glavoboli na eni strani čela. Zares so minili. Potem sem na vodo spet pozabila – kot skoraj vsi.

Dr. Batmanghelidj je s svojimi spoznanji razkuril strokovno javnost pa tudi kopico poslovnežev. Farmacevti so ga razglasili za šarlatana, saj bi bili ob ogromne zaslužke, če bi bolniki pili le vodo brez njihovih tablet. Prav tako so protestirali prodajalci ustekleničene vode. Vodna terapija jim je bila sicer neznansko všeč, ne pa tudi navodilo, da je dobra čisto vsaka voda iz javnega vodovoda, četudi je precej klorirana. Pol ure jo pustiš v vrču na pultu, občasno malo premešaš, pa klor izpuhti.

Potem se je pojavilo kar nekaj znanstvenih raziskav z modrovanjem o tem, koliko je voda zares učinkovita in koliko je moramo spiti. Pred dobrim mesecem smo lahko brali takšno raziskavo iz Å vice, ki pravi, da ni nobenih dokazov, da voda bistveno poslabšuje ali izboljšuje zdravje. Če spijemo približno dva litra tekočine na dan, vštete so tudi juhe, kava in sokovi, je kar dovolj. Tisti, ki prisegajo na vodno terapijo, pa odločno zatrjujejo, da to ne drži. Nobena druga tekočina razen vode naj ne bi učinkovala zdravilno, saj telo v goveji juhi ne zna ločiti vode od beljakovin, mineralov in drugih snovi, ampak jo sprejme kot eno informacijo.

Povprašajte zdravnika

Objavljamo torej navodilo, kako piti vodo in koliko, poskusite in kmalu boste ugotovili, ali vam prija ali ne. Pitje velike količine vode seveda ni zmeraj nenevarno, še posebej pri nekaterih boleznih in dietah. Če imamo visok tlak, bo še višji, če bomo jedli na primer slano prekajeno meso in ogromno pili, saj se bo voda zadržala v telesu. Nevarna je tudi dehidracija, saj je znano, da je voda učinkovit diuretik. Če bomo torej jedli sadje in neslano zelenjavo ter spili veliko vode, lahko ostanemo brez življenjsko pomembnih elektrolitov (to se nam lahko zgodi v hribih, kjer pijemo snežnico, ki je brez mineralov, in odplavi iz telesa še zadnjo sol, ki smo je veliko izgubili že z znojenjem). Vodo odplavljajo iz telesa tudi beljakovine (dieta: solata in meso učinkuje med drugim zato, ker iz telesa spravi vso vodo), zato se lahko po neumnem mimogrede zdehidriramo. Nasprotno pa potrebujemo veliko vode, da spravimo iz telesa predelane ogljikove hidrate (sladkor, bela moka), in voda se lahko v nas zadrži zelo dolgo.Če torej nismo zdravi, povprašajmo raje zdravnika. Neka slovenska lepotica je povedala, da je ostala med nosečnostjo vitka, ker je spila na dan kar po štiri litre vode. Recept ni primeren za vse.

Sploh pa recept, ki ga objavljamo, ne omenja velikanskih količin vode, le zjutraj na tešče bi je morali spiti kar precej. Kar mnogi že tako ali tako počnejo, predvsem pa je to navada na Daljnem vzhodu, kjer je civilizacijskih bolezni za zdaj manj. Začnejo se, ko se poveča apetit po hamburgerjih in čipsu, pred čimer ni več varen noben kotiček sveta.

Voda na tešče!

Metoda je preprosta: zjutraj, ko vstanemo, moramo takoj spiti 640 mililitrov vode, nekaj več kot pol litra torej. Potem si moramo umiti zobe in naslednjih 45 minut niti jesti niti piti. Potem smemo jesti in piti, nato pa naslednji dve uri nič – niti hrane niti pijače. Tako je pri vseh obrokih – potem ko se najemo in napijemo, sledita dve uri popolne abstinence. Pa še nekaj – med jedjo je treba piti mlačno in ne mrzlo vodo, tudi topel čaj (kot to počnejo Vzhodnjaki) je priporočljiv. Mrzle pijače naj bi zlepile maščobe in s tem upočasnile prebavo.

V tem je torej ves štos čudežne vodne metode. Obljublja pa veliko:

– v 30 dneh naj bi se znebili previsokega tlaka,
– v 10 dneh gastritisa,
– v 30 dneh diabetesa,
– v 10 dneh zapeke (precej verjetno),
– v 180 dneh raka,
– v 90 dneh tuberkuloze.
Če ni dovolj jasno – vodo pijemo zjutraj in potem še dve uri po vsakem obroku ter pol ure pred naslednjim, da ne razredčimo preveč želodčnih sokov.

Vsekakor pa bodimo vsaj zjutraj kje blizu stranišča.

Vir: Jana

ŠE DANES MI JE VŠEČ TALE VIKIJEVA MUZIKA

ŽAJBELJ ZDRAVI OD A DO Ž

Žajbelj je hvaležno zelišče, ki so ga cenili že v davnini. Na neki zdravniški šoli v Salernu je celo pisalo ”Zakaj naj bi umrl človek, ki mu na vrtu raste žajbelj?”

Začnimo z zanimivostjo, ki je tako prikupna, da se mora čim prej zapisati. Žajbelj je nekoč služil kot ljubezenski urok. V žajbljev list je bilo treba napraviti tri luknje in potegniti skozi njih svoje lase ter lase svoje izvoljenke. Nato so ga zakopali pod prag dekletove hiše, dekle pa se je čez noč zaljubilo v vas.

Žajbljeva domovina je Sredozemlje, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Njegovo latinsko ime Salvia izhaja iz besede ‘salvus’, ki pomeni ‘zdrav’, kar kaže, da je bil zelo cenjen že pri Rimljanih, ki so ga nadvse častili. Pred nabiranjem so se oblekli v bele tunike in bogovom žrtvovali vino in kruh, pri obiranju pa so morali biti bosi in niso smeli uporabljati kovinskega orodja. Pri žajblju sicer nabiramo liste, ki so koristni sveži in posušeni ali pa kot sestavina za izdelavo zelo kakovostnega eteričnega olja.

Zdravilni učinki

Žajbelj uživa ugled najpomembnejšega ljudskega zdravila. Če ga grgramo, pomaga proti vsem vrstam vnetja žrela. Uporablja se tudi pri odpravljanju težav, povezanih z ustnimi razjedami, ali vnetju dlesni. Uporablja se tudi kot razkužilo, saj zdravi rane in zaustavlja kri. Koristi pri prebavnih motnjah (vetrovi, driska, vnetje črevesne ali želodčne sluznice), na dihala deluje blagodejno ter blaži astmatične napade in kašelj, zmanjšuje potenje, znižuje količino sladkorja v krvi, pomaga pri sprožanju zaostale menstruacije in pri težavah v menopavzi, pomirja in spodbuja živčevje, lajša glavobol, znižuje vročino … Proti prehladnim obolenjem dihal in za krepitev ustne sluznice je preventivno dobro večkrat na teden prežvečiti suh ali svež žajbljev list.

Za bolj bleščeč nasmeh

Liste lahko uporabimo kot sestavino za izdelavo ustne vodice ali pa z njimi drgnemo zobe, da povrnemo belino. S poparkom dobimo čistilni losjon za kožo, ki ga lahko uporabimo tudi za potemnitev sivih las.

Gospodinje so navdušene

Žajbelj je vsestransko uporaben in gospodinjstvo ni izjema. Njegov vonj preganja molje in drug mrčes, prekuhane liste pa lahko uporabimo za razkuževanje prostorov. Suhi listi, žgani na žerjavici, služijo za nevtraliziranje neprijetnih vonjav. Katera kuharica se ne razveseli tega vsestranskega zelišča? Posušeni ali sveži listi so odlična začimba za ribje in mesne jedi, juhe iz stročnic, enolončnice, omake, prelive … Tudi v kombinaciji s kisom, sirnimi namazi in maslom se dobro odreže.
Kljub vsem zdravilnim učinkom je treba biti previden, saj se dogotrajno uživanje žajblja odsvetuje. Zdravljenje naj ne traja več kot tri tedne, primerno pa se je posvetovati z zdravnikom. Prav tako ni priporočljivo uživanje žajblja med dojenjem in nosečnostjo, odsvetuje se tudi ljudem z epilepsijo.

Praktičen nasvet

Poparek za notranjo uporabo:
2,5 g zelišča poparite z 2,5 dl vode. Pustite stati 10 minut in precedite. Popijte do tri skodelice na dan pol ure pred obrokom.

Poparek za zunanjo uporabo :
20 g zelišča poparite s pol litra vode. Pustite stati 10 minut in precedite. S poparkom umivajte in izpirajte obolelo mesto ali uporabite za grgranje.

UPORABA MEDU

Objavljeno v Zdravje & prehrana

Med, ta sladka tekočina, ki jo čebele proizvajajo iz cvetličnega nektarja je eno najbolj zdravih in naravnih sladil. Zaradi svojega značilnega okusa, ki zavisi tudi od vrste rastlin, na katerih čebele nabirajo nektar, ga imajo nekateri celo rajši od sladkorja in ostalih sladil. Tekoči med se tudi ne pokvari, lahko pa kristalizira v trdno stanje, vendar ga lahko s segrevanjem povrnemo nazaj v tekoče. Med z rednim uživanjem med drugim krepi tudi srce.

Med

Uporabljamo ga lahko kot mazilo, v kombinaciji z ameriškim slamnikom (20-30 kapljic) in dobimo odlično zdravilno sredstvo za rane, tvore, hraste, odrgnine, … Rane, ki se prepočasi celijo, namažemo z mešanico medu in sveže naribane korenine hrena. Lahko pa uporabimo tudi tinkturo hrena namesto svežih korenin.

Med je odlično zdravilo tudi pri artritisu in putiki. Za ti dve težavi zmešamo 4 žlice medu in čajno žličko gabezove korenine, ki jo zmeljemo v prah ali pa kor pri hrenu uporabimo gabezovo tinkturo. Mešanico dobro premešamo in segrejemo v vodi. Vročo mešanico polagamo na boleča mesta na roke, komolce, kolena, noge, členke. Najbolje je, da si obkladke naredimo zvečer in jih pustimo delovati čez noč. Obkladek lahko zavijemo z volneno krpo ali ruto, da se toplota dlje obdrži.

Za boleče grlo pojejte vsake 4 ure žličko medu zmešane s pol žličke jabolčnega kisa.

Å ESTO DUHOVNO SPOZNANJE

Å esto duhovno spoznanje nas prepričuje, da v svojem razvoju za cel korak presežemo svoje starše. Svoj višji smisel na zemlji lahko odkrijemo v prepoznavanju, kaj so naši starši dosegli in kje so zastali. Ko uskladimo njihovo zapuščino s stvarmi, ki naj bi jih rešili namesto njih, nam postane jasno, kdo smo in kaj naj bi storili.

Pri razjasnjevanju svoje preteklosti je na mestu vprašanje, zakaj se morda ne počutimo izpolnjene in polno uresničene. Izkušnje kažejo, da lahko bistveno oviramo svoj razvoj, ko obtičimo ali vztrajamo v tako imenovani drami nadzora in si prizadevamo nadzirati, da bi s tem pridobivali energijo. Namesto da bi se prepustili naključjem, ki nas lahko vodijo naprej, ponavljamo vzorce svojega obnašanja iz otroštva in s tem zaustavimo svoj napredek.

Znani sta dve nasilni in dve pasivni obliki nadziranja energije, ki jih prevzamemo v svojem otroštvu. Brž ko pa prepoznamo svojo dramo nadzora, se lahko začnemo osvobajati svojega omejujočega vedenja. Nenadoma se zavedamo, kako zaustavljamo pretok energije, ki nas po naravni poti lahko pelje proti višjemu smislu, s tem pa začnemo prepoznavati svoj resnični jaz.

Vplivi zgodnjega otroštva

Brezciljno tavanje. Poznavalci razmer na področju duhovnosti trdijo, da mnogi potujejo skozi življenje z zavezanimi očmi. Velikokrat iščejo odgovore, toda pogosto svojih vprašanj sploh ne poznajo. Počutijo se nemirni, nato navdušeni, zmedeni, potrti, pa spet vzneseni, vznemirjeni in nato v obrambi. Mnogokrat tako sploh ne vedo, kam gredo, in tudi ne razumejo, zakaj ne pridejo tja. Ali morda te besede komu zazvenijo kot dokaj znane?

Pregled poglavitnih dejstev. Spoznanje o kritični masi nas je opozorilo, da naj bomo pozorni na pomembna naključja v življenju, ki nam kažejo, da se dogaja nekaj skrivnostnega. S spoznanjem o daljši sedanjosti smo lahko uvideli, da je zavedanje nekaterih zgodovinskih dejstev pomembno in zaželeli smo si, a bi tudi sami postali del tega novega duhovnega prebujenja. S spoznanjem o duhovni energiji smo se zavedli obstoja nevidne energije kozmosa, ki se odziva na naše misli.

Spoznanje o boju za energijo nam je pojasnilo, da se ljudje ujamemo v medsebojno tekmovanje za energijo, ki nas le izčrpava in nas ne zadovoljuje. Spoznanje o skrivnostnih sporočilih pa nas je seznanilo o neposrednem povezovanju s kozmično energijo, kar nam omogoča, da lahko dejavneje sodelujemo v sinhronem razgrinjanju usode. Tako smo izvedeli, da bi se zmogli tudi sami zavestno povezati s kozmično energijo, in da bi lahko začeli s tem vzpostavljati povsem novo raven svoje zavesti. Oboroženi z vsemi temi spoznanji smo pripravljeni za opuščanje potrebe po nadzoru in za prepoznanje svojega življenjskega vprašanja, da bi pospešili skrivnostno delovanje kozmosa.

Dediščina staršev. Vendar moramo biti pripravljeni sprejeti tudi spoznanje o dediščini, ki so nam jo zapustili starši. Svojo duhovno identiteto pa lahko prepoznamo, če si ogledamo svoje življenje kot dolgo zgodbo. Preleteti moramo vse življenjske dogodke od rojstva do sedanjega trenutka.

Razumeti jih moramo in prepoznati njihov smisel, nato pa se kaže tudi vprašati »Zakaj smo se rodili v svojo družino? Kaj je bil smisel vsega, kar se nam je v njej dogajalo?« Odgovore bomo gotovo našli, če se bomo vrnili v svoje družinsko izkustvo in si natančno ogledali, kaj vse se je dogajalo. Tako bomo odkrili resnico, ki energijsko deluje na naše življenje, pove pa nam tudi to, kdo smo. Skratka, pojasni nam pot, po kateri hodimo, in vse naše preteklo ravnanje.

Pri tem si lahko pomagamo tudi s spoznanji iz okvira numerologije, ki po avtorjevem osebnem izkustvu veliko prispeva k razjasnitvi preteklosti. O tem pripoveduje tudi njegov roman »Mati in hči« ki na podlagi numerologije in nove duhovnosti opisuje nekaj pretresljivih življenjskih usod. Moč je namreč spoznati, do kam lahko pripelje vztrajanje v drami nadzora, ki korenini v otroštvu, in kako to vpliva tudi na druge. Nekaj malega pa je o numerologiji povedano tudi v tretjem delu knjige.

Odsev drame nadzora. Oglejmo si nekaj značilnih konkretnih primerov o razjasnitvi preteklosti oz. o tem, kako so družinske okoliščine vplivale na razvoj nekaterih ljudi. Neko Nobelov nagrajenec na kulturnem področju je umrl v avtomobilski nesreči v času, ko je še pisal svoj zadnji (avtobiografsko obarvan) roman.

V njem je opisal svoje zgodnje otroštvo, zaznamovano z izgubo očeta, padlega v prvi svetovni vojni. Tako je odrasel v nekomunikativnem družinskem okolju z materjo in stricem. Oba sta bila nepismena in skoraj popolnoma gluha. S temi dejstvi je bil razkrit tudi stil vsega njegovega pisanja, saj je večinoma pisal o odtujenosti in bil pri tem tudi izrazito varčen. Celo z naslovi nekaterih knjig (npr. Tujec, Kuga in Padec) je dajal pogled obrobneža.

Tudi pri zahvaljevanju za Nobelovo nagrado je spregovoril o svoji besni, uporniški nuji, in sicer »da govori za tiste, ki ne morejo govoriti«. Ta književnik je torej preoblikoval svoje težavno zgodnje izkustvo v umetniško podobo odtujenosti družbe, kar je močno odsevalo v vseh njegovih knjižnih delih.

Rojstvo z določenim namenom. Neka intuitivna učiteljica in svetovalka je bila prepričana, da se je rodila z namenom. Čutila je, da si je izbrala svoje starše zato, da bi ustvarila prave okoliščine, ki bi jo pripravile za njeno udejanjanje. Njena starša sta namreč izšla iz majhnih mest in sta veliko popotovala pa deželi. Njen ded je bil duhovnik, njen oče pa nikoli ni pripoznal duhovne plati življenja.

Čeprav si nikoli ni pridobil visokošolske izobrazbe (pa bi si jo zlahka), je postal svetovalec za upravljanje, saj je bil odličen organizator. Tudi njena mati je bila zelo inteligentna, bila je pisateljica in tudi kiparka. Čeprav je bila zelo umetniško naravnana, je vendarle ostala zafrustrirana pisateljica. Oba sta torej bila ambiciozna in sta si želela ustvariti nekaj večnega.

Ker so se neprestano selili, je morala obvladovati vsakovrstne situacije (mestno življenje, kmečko življenje, različne narodnostne skupine) in njen življenjski pogled je zato prepleten z različnimi civilizacijskimi in večrazsežnostnimi pogledi. Tako je pobrala duhovni košček, ki ga je zavrgel njen oče,in sedaj poučuje ljudi o duhovnosti v poslovanju.

Njena sestra je diplomirala in tako pobrala akademski del, saj niti oče niti mati nista imela dopolnjene visokošolske izobrazbe. Vse to tudi kaže, da bo njen naslednji korak verjetno pisanje knjige o intuitivnem procesu.

Drugačne sodbe o starših. Poučen je tudi opis razjasnitve preteklosti za nekega poslovneža, v katerem je slednji ocenjeval vpliv svojih staršev. Podvrgel se je celo različnim terapijam, da bi ozdravil rane iz zgodnjega otroštva, in je tako prvič resnično sočustvoval s starši. Prej ni nikoli gledal na njuni življenji kot na lekcijo, iz katerega bi se mogel kaj naučiti.

Vse kar je tako videl, ga je osupnilo. Videl je, kako zelo jima je podoben, posebno očetu, katerega je vedno sodil zelo strogo. Ko si je ogledal očetovo življenje, je videl, da se je rodil pod srečno zvezdo in je imel vse možnosti, da bi dosegel, karkoli bi si zaželel. Oče je v vojski dobil čin majorja, toda umrl je kot hišnik.

Spomnil se je, da je mati velikokrat jokala. Bila je bistra in sposobna, toda povsem zafrustrirana in polna strahu. Postalo mu je jasno, da si ne more privoščiti, da ne bi izpeljal svojega načrta. Videl je namreč njuno frustriranost in tako izvedel, da je cena previsoka. Če ne bo poskusil, mu zagotovo ne bo uspelo.

Učil se je, da bi lahko obdržal svojo svobodo, toda kljub vsemu je tudi odgovoren. S tako razčlenitvijo svoje preteklosti je ta poslovnež nato zelo spremenil svoje sodbe o starših, pridobil pa je tudi zamisel, da bo v svojih poslih več tvegal, saj se sedaj tveganja precej manj boji.

Povečanje zaupanja. Neki drug poslovnež in lastnik tovarne pijač, je oceno svojih staršev opravil z velikim odporom, kajti za njim je bilo že kar nekaj terapij in je mislil, da dovolj dobro razume vplive iz otroštva. Toda med ponovno razčlenitvijo svoje preteklosti je opazil nekaj, kar ga je zares osvobodilo. Lotil se jo je namreč z mislijo, da bo poiskal dobre namene za vplivom svojih staršev.

Čutil je, da sta mu najbližja in sta ga nekako morala pripraviti za nalogo, ki jo ima v življenju. Ljubeča in uspešna človeka sta bila in trdno odločena, da morata nadzirati vse v svojem življenju. Njun nauk je bil: »Moraš se obvladati.«Zato se je vse življenje trudil, da se ne bi obvladal. Verjetno je potreboval njun izjemni zgled strahu, da bi se naučil bolj zaupati kozmosu. Tudi odraščal je z občutkom, da je narava nekaj zastrašujočega. Veliko bolj doma se je, na primer, počutil v podzemni železnici, kot pa v gozdu.

Zdaj mu je postalo jasno, da so njegove življenjske izbire pravzaprav odzivi na njuno vzgojo. Vedno se je ponašal s svojim skeptičnim in pesimističnim pogledom na življenje. Zagledal je žarek upanja v svojem zgodnjem scenariju in to je precejšnja sprememba. Veliko več sočutja je sedaj čutil do staršev. To je občutil, kot da bi se v njem zacelila rana, čeprav prej sploh ni vedel zanjo. Spoznal je tudi, da je informacija o večjem zaupanju v vse, kar ga obdaja, tisti del lekcije, ki se jo je moral v svojem življenju še naučiti.

Naše življenje je dolgo potovanje. Vsi ljudje, katerih zgodbe so bile pravkar na kratko opisane, so doživeli med drugim tudi premik svojega pogleda. Spremenjen pogled na svojo osebno zgodovino jim je namreč pomagal, da so se uglasili. Njihove zgodbe tudi kažejo, da so notranji premiki še kako možni in tudi potrebni. Skladno z njimi se spreminja tudi civilizacijski pogled.

Z razjasnitvijo svoje preteklosti torej lahko spoznate, da morate biti sedaj in tu, da bi nadaljevali svoj razvoj. Vaše sedanje življenje je bilo dolga pot, ki je vodila naravnost do tega trenutka. Tako ste prispeli do točke, ko ste se pripravljeni zavestno razvijati.
Za hip se ustavite in premislite, kako se tudi vas osebno dotika vse to, kar je bilo pravkar povedano.

Razmislite o naslednjem:«Kako vam je prišla pred obličje stran, ki jo prebirate trenutno in druge pričujoče spletne strani ali knjige o duhovnosti in samorazvoju? Ali lahko uvidite, kako vas je življenje vodilo do trenutka, v katerem so bile bodisi izrečene ali prebrane zgornje besede? Kako vam je preučevanje podobnih spoznanj pomagalo pri življenjskem razvoju?« Razmislite tudi o trditvi poznavalcev duhovnosti: vsi vaši dosežki, zanimanje, frustracije in stopnje rasti so vas pripravljali na sedanji trenutek in raziskovanje teh duhovnih spoznanj.

V nadaljevanju bo še dovolj priložnosti za podrobnejše preučevanje o tem, kako so starši vplivali na vas. Tako boste lahko integrirali svoj pogled na njihovo življenje in vpliv, ki so ga imeli na vas. Preučevanje starševskih vplivov in lastne osebne zgodovine vam bo gotovo pomagalo razkriti življenjsko vprašanje, s katerim se ubadate.

Drame nadzora in njihova razvrstitev

Vrnitev v otroštvo. Mnoge raziskave so pokazale, da smo ljudje v neprestanem boju in tekmovanju za energijo, kar počenjamo predvsem zato, da bi začutili psihološko spodbudo. Prepričani smo namreč, da si moramo pridobiti bodisi pozornost, ljubezen, priznanje, podporo, ali obravnavanje, kar so v bistvu različne oblike energije – vendar od drugih. To energijo pa privabljamo z ravnanjem, ki smo ga prevzeli v svojem odnosu s starši.

Prvi korak v zavestnem razvoju je opuščanje preteklih naravnanosti, strahov, nakopičenih informacij in vedenja, s katerimi nadziramo pretok energije. V ranem otroštvu smo se nezavedno prilagodili svojemu okolju. Odnos staršev do nas in naši občutki glede njih so bili učno ozemlje, na katerem smo se naučili nadzirati pritok energije.

Vrniti se torej moramo v svojo preteklost, daleč v svoje otroštvo, in ugotoviti, kako se je oblikovala naša navada. Ko spoznamo njene zametke, jo lahko zavestno nadziramo. Vedeti moramo, da je vanjo vpletena tudi večina družinskih članov, ki so nam v otroštvu jemali energijo. Zaradi prepletanja vseh teh odnosov drama nadzora sploh nastane. Morali smo namreč izbrati ustrezno strategijo, s katero smo si energijo lahko povrnili. Drame nadzora so vedno povezane z družinskimi člani.

Vzroki za drame nadzora. V otroštvu namreč prevzamemo vzorce obnašanja, da bi z njimi ohranili vez s starši, od katerih je odvisno naše preživetje. Vzorci našega obnašanja izhajajo iz zaznavanja staršev v otroštvu in našega povsem enakega odzivanja na njihovo ravnanje z nami. Postopoma so se naši vedenjski vzorci utrdili v te že večkrat omenjene drame nadzora.

Drama se imenuje zato, ker smo vedenje iz otroštva prenesli v odraslost in se največkrat tudi omejili z zastarelimi, običajnimi odzivi. Nadzora pa se imenuje zato, ker smo v otroštvu skušali obvladovati negotove vezi s starševsko ljubeznijo in pozornostjo, da bi si zagotovili preživetje. Naučili smo se obvladovati okolje na način, ki je bil značilen za tedanjo razvojno stopnjo.

Nekateri so vreščali in se togotili, da bi prestrašili starše in s tem izsilili njihovo pozornost. Tako so se naučili druge nadzirati na ta način, da so postali zastraševalci. Drugi so starše kar naprej nadlegovali z vprašanji ali nasilnimi in razdiralnimi dejanji, ker niso bili stalno navzoči ali pa so bili zadržani. Tako so postali zasliševalci, da bi s tem pritegnili njihovo pozornost. Tretji so se skrivali ali izmikali staršem, ker so bili vsiljivi in kritični. Na ta način so se naučili biti zadržani in odmaknjeni.

Četrti pa so se grozečim in zastrašujočim staršem odzvali tako, da so jokali in sesali palec. Tako so se naučili preživeti s tem, da so zbujali vtis žrtve oz. uboge reve in na ta način terjali pozornost staršev. Kakorkoli že, ko prepoznamo družinsko energijsko dinamiko, lahko presežemo strategije nadzora in ugotovimo, kaj se je v našem življenju dejansko dogajalo.

Oblike dram nadzora. Iz pravkar povedanega je razvidno, to pa potrjujejo tudi številne raziskave, da obstajajo štiri vrste dram nadzora oz. tovrstne energijske manipulacije, ki delujejo na principu kontinuuma (nepretrgane zveze). Kot je že bilo mimogrede omenjeno ob obravnavi spoznanja o boju za energijo, so te drame označene z zelo značilnimi imeni, ki govorijo sama za sebe, in sicer: »zastraševalec«, »zasliševalec«, »zadržan« in »žrtev« (ubogi jaz).

Njihovo poimenovanje se v primeru ženskega spola, seveda, spremeni. Nekateri uporabljajo tudi več dram nadzora hkrati, večinoma pa imamo samo eno prevladujočo dramo nadzora, ki jo še in še ponavljamo. Navadno pa je največ v rabi tista, s katero smo v zgodnjem otroštvu najbolj uspešno manipulirali s člani svoje družine. Vsaka drama nadzora ustvarja posebno energijsko dinamiko, ki, seveda, sproži tudi odzivno dramo.

Zastraševalec. Oblikovalec te drame nadzora s svojo glasnostjo, telesno močjo, grožnjami in nepričakovanimi izpadi prisiljuje ljudi okoli sebe, da mu posvečajo pozornost. Drži jih v stalni napetosti, saj se bojijo izzvati njegove ponižujoče pripombe, jezo in v izjemnih primerih tudi bes. Ljudje se tako vedno bojijo, kaj bo »naslednje na njegovem urniku«, kar se bo zgodilo. Zastraševalec jim na ta način jemlje energijo in obvladuje svoj oder. Ob tem pa v svojem okolju, seveda, sproža strah in bojazen.

Njegovo ravnanje je zelo samoosredotočeno, sega pa od ukazovanja, nenehnega govorjenja, avtoritarnosti, neprožnosti in sarkazma do brutalne nasilnosti. Verjetno so zastraševalci med vsemi ljudmi najbolj odrezani od kozmičnega vira energije. Njihovi napadi so večinoma zasnovani tako, da se lahko obdajo z auro moči.

Tak zastraševalec pogosto sproži odzivno dramo žrtve, z izrazito pasivno energijsko dinamiko. Žrtev se dejansko počuti kot »ubogi jaz«, saj ji zastraševalec zbuja strah in pleni energijo. Na plaz njegovih groženj se odzove s klečeplaznim in nemočnim obnašanjem, denimo: »Glej, kaj mi delaš. Ne prizadeni me, prešibak sem.«

Žrtev si prizadeva, da bi pri zastraševalcu izzvala občutek krivde, s čimer bi zaustavila napad ter preusmerila tok energije nazaj k sebi. Drama zasliševalca pa, seveda, lahko izzove tudi enako odzivno dramo. Ta se razvije takrat, ko je odzivna drama žrtve neuspešna, ali pa tedaj, ko je napad odbit in se nato začne napadeni tudi sam boriti z enakim orožjem za energijo. Če je (bil) denimo, eden od naših staršev zastraševalec, je (bil) tudi eden od njegovih staršev bodisi zastraševalec ali pa žrtev.

Zasliševalec. Organizator drame nadzora s tem imenom telesno sploh ni nevaren. Vpleta se v dejavnost in motive, dvomi o njih ter na ta način lomi duha in voljo. Sovražni kritik je, ki nam nenehno dokazuje, da se motimo. Bolj ko poudarja zmote in napake, bolj oprezni postajamo in bolj se odzivamo na vsako njihovo kretnjo. In bolj ko se mu odzivamo in dokazujemo nasprotno, več energije mu s tem dajemo.

Vsako besedo zna bodisi takoj uporabiti v svojo korist ali pa jo utegne šele nekega dne obrniti proti nam. Napadeni se dejansko počuti, kot da je povsem pod njegovim nadzorom. Vedenje zasliševalca je vzvišeno in sega od ciničnega, skeptičnega, sarkastičnega, zbadajočega, perfekcionističnega in samoupravičenega do zlobno spletkarskega. Ljudi se loteva z nezmotljivo logiko, dejstvi, intelektom in zvitostjo. Starši zasliševalci oblikujejo zadržane otroke, včasih pa otroci prevzamejo vlogo žrtve. Oboji se trudijo ubežati zasliševanju.

Zadržan. Pobudniki drame nadzora s tem imenom so ljudje, ki so ujeti v svoj notranji svet nerešenih bitk, strahov in dvomov o sebi. Nezavedno so prepričani, da jih bodo ljudje skušali izvleči, če bodo videti skrivnostni in odmaknjeni. Pogosto so osamljeni in oprezni; bojijo se namreč, da bi jim ljudje vsiljevali svojo voljo ali dvomili o njihovih odločitvah (kot to počno zasliševalski starši). Mislijo,da morajo vse opraviti sami in nikoli ne prosijo za pomoč. Potrebujejo »veliko prostora« in se izogibajo vsakršni zavezanosti.

V otroštvu jim niso dopustili, da bi zadovoljili potrebe po neodvisnosti ali pa jih niso dovolj pripoznavali. Velikokrat se zgodi, da se zelo približajo drami žrtve, saj ne uvidijo, da prav zaradi zadržanosti ne morejo dobiti tistega, kar bi radi (npr. denarja, ljubezni, samospoštovanja), poraja pa jim tudi občutke zmede in zastajanja. Glavno težavo največkrat vidijo v pomanjkanju (denarja, prijateljev, družbenih stikov, izobrazbe).

Njihovo vedenje je nepredvidljivo in sega od nezanimanja, nepristopnosti in nesodelovanja do popuščanja, zavračanja, nasprotovanja in zahrbtnosti. Vešče obvladajo odmaknjenost, saj jim pomeni obrambo, in navadno sami prekinjajo stik s svojo energijo. Zanje so značilni stavki, kot so »različen sem od drugih«, »Nihče ne razume, kaj skušam narediti«, »Zmeden sem«, »Nočem igrati njihove igre«, »Ko bi le imel…«.

Veliko preveč razčlenjujejo in tako izgubljajo priložnosti. Ob vsaki možnosti konflikta ali spopada postanejo neopredeljivi in brezizrazni ter dejansko izginejo (ne odgovarjajo na telefonske klice in se ne držijo dogovorov). Ljudi privabijo s svojo skrivnostno, težko dosegljivo osebnostjo. Zadržani starši imajo navadno zasliševalske otroke, lahko pa se tudi zapletejo v dramo z zasliševalci ali žrtvami, saj so sredi kontinuuma.

Žrtev (ubogi jaz). Urednik te drame nadzora navadno nima dovolj moči, da bi se dejavno spopadel s svojim svetom, zato izsiljuje usmiljenje in s tem jemlje energijo drugim. Če se odloči za molk, se približa razpoloženju zadržanih, največkrat pa poskrbi, da je njegov molk še kako opazen. Žrtve sodijo med pesimistično naravnane ljudi, ki običajno privabljajo pozornost z zaskrbljenim obrazom, vzdihovanjem, drhtenjem, jokom, s stremljenjem v daljavo, počasnim odgovarjanjem na vprašanja in nenehnim pripovedovanjem svojih bridkih dram in stisk.

Zelo radi se postavijo na konec vrste in se priklanjajo drugim. Njihovi najljubši besedi sta: »Da, ampak…«. Žrtve sprva zavedejo s svojo ranljivostjo in potrebo po pomoči. Rešitve pa jih največkrat ne zanimajo, saj bi z njimi izgubili svoj vir energije. Njihovo vedenje je kdaj pa kdaj pretirano prilagodljivo in sčasoma izzove občutek, da so izkoriščani, kar pa spet okrepi metodo žrtve za pridobivanje energije. Prilagodljivi so in stežka postavljajo meje ter omejitve.

Njihovo vedenje sega od prepričevanja, obrambe opravičevanje, ponavljajočega se razlaganja in dolgovezenja do reševanja problemov, ki se jih sploh ne tičejo. Dopuščajo ljudem, da jih popredmetijo morebiti z lepoto ali spolnimi uslugami, nato pa jim zamerijo, ker jih jemljejo za samoumevne. Svojo držo žrtve ohranjajo tako, da privabljajo ljudi, ki jih zastrašujejo. V skrajne prizore domačega nasilja sta navadno vpletena zastraševalec in žrtev. Zlorabljanje žrtve se stopnjuje, dokler ne doseže viška. Po njem se zastraševalec umakne in opraviči, žrtev pa dobi energijo, ki jo spet privabi v kroženje.

Drame nadzora v sedanjem življenju. V odraslosti postanejo taktike dram nadzora zelo neučinkovite in neizpolnjujoče, pogosto so tudi zelo resna ovira pri ustvarjanju pravih priložnosti za razvoj rojstne vizije. Skratka, kdor ne prepozna pravočasno teh odzivnih vzorcev, v življenju zagotovo nekje obtiči. Zastraševalci se trudijo, da bi s sodbami in z nasilnim, grozečim ali samoosrediščenim vedenjem prisilili druge, da jim uresničujejo njihove želje (npr. glede denarja, ljubezni, pozornosti, priznanja, ipd.).
Bojijo se, da jih drugi ne bodo jemali resno, zato že v kali zatrejo vsako možnost, ki bi lahko ogrozila njihovo svobodo ali samopomembnost. Ker vidijo svet kot bojišče, se pogosto sploh ne zavedajo svojih pravih potreb in občutkov. Zasliševalci vidijo svet kot igro, v kateri zmagujejo pametnejši, zato nenehno opazujejo druge, da bi našli njihove šibke točke, jih napadli in pridobili prednost.

Zadržanim ljudem se zdi svet grozeč in neobvladljiv, zato se najraje umaknejo in ne sprejemajo nobene dejavne ali odgovorne vloge v življenju. Ljudje v vlogi žrtve pa vidijo svet predvsem kot krut in nepošten, zaradi česar so za vse njihove težave vedno krivi drugi. Takšna vloga je navsezadnje med ljudmi tudi najbolj razširjena.

Različni položaji v dramah nadzora
Nasilne drame nadzora. Drame nadzora so po svojem videzu in vsebini lahko nasilne (agresivne), v katerih igrata glavno vlogo »zastraševalec« in »zasliševalec«, medtem ko so njuni soigralci »zadržani« in »žrtve«. Oglejmo si nekaj značilnih primerov zunanjega vedenja, izraženega bodisi v dejanjih ali besedah, ki ga prevzamejo glavni igralci teh dram, in njihove notranje etike oz. kaj si pri tem mislijo (to je navedeno v oklepaju), in sicer:

 Zastraševalec. Vse zanika, sploh ne posluša. (Strah pred nadzorom.) Kaže jezo. (Strah, da ni dovolj.) Dobiti hoče na katerikoli način. (Nekdo drug bo dobil pred mano.) Kaže nadutost. (Nihče me ne opazi.) Zelo rad reče: »Najprej jaz.« (Nikomur ni mar zame.) Uveljavlja nadzor. (Sam moram to opraviti.) Kaže bes. (Nihče ni nikoli skrbel zame.) Uporablja tudi nasilje. (Drugače bom mrtev jaz.)

S tako nasilno igro zastraševalec pri soigralcu, seveda, zbuja določene občutke in sproži ustrezno odzivno dramo, kar slednji skuša izraziti z ustreznimi besedami, in sicer:
– Občutek strahu. Odzivna drama žrtve: »Ne prizadeni me, ne ogrožam te.«
– Občutek jeze. Odzivna drama zastraševalca: »Ne moreš me prizadeti, udaril bom nazaj.«
– Občutek maščevanja. Odzivna drama zasliševalca: »Nisi tako močan, kot se kažeš. Katera je tvoja šibka točka?«
– Občutek nepomembnosti. Odzivna drama zadržanega: »Ne bom se spopadal s tabo.«

 Zasliševalec. Velikokrat reče: »Za koga me pa imaš?« (Nikakršnega priznanja v otroštvu.) »Kam greš?« (Ljudje me zapuščajo in bojim se.) »Zakaj nisi…?« (hočem dokaz tvoje ljubezni.) »Zakaj ne…?« (Zapustil me boš.) »Saj sem ti rekel.« (Potrebuješ me. Potrebujem te.)
S tako igro zasliševalec zbuja ustrezne občutke in sproži odzivno dramo:
– Občutek nadzorovanosti. Odzivna drama zadržanega: »Saj ne veš, kaj mislim. Močnejši si od mene. Več si vreden kot jaz.«
– Občutek zmote. Odzivna drama žrtve (mučenika): »Nekega dne boš uvidel mojo pravo vrednost.«

Nenasilne drame nadzora. Drame nadzora so po svojem videzu in vsebini tudi nenasilne (pasivne), v katerih igrajo glavno vlogo »zadržani« in »žrtve«, njihovi soigralci pa so večinoma »zastraševalci«. Oglejmo si nekaj značilnih primerov zunanjega vedenja, izraženega v besedah, ki jih največkrat uporabljajo glavni igralci teh dram in njihove notranje etike oz. kaj si pri tem mislijo (to je navedeno v oklepaju), in sicer:

 Zadržani. »Nisem pripravljen na…« (Nisem prepričan, da zmorem preživeti.) »Potrebujem večâ€¦/denarja/izobrazbe/ časa/.« (Ne zaupam si. Bojim se.) »Mogoče…« ( V pasti bom in ne bom zmogel izpeljati ničesar.) »Sporočil vam bom…« (Ne vem, kaj čutim.)

S tako igro zadržani zbuja ustrezne občutke in sproži odzivno dramo:
– Občutek negotovosti. Odzivna drama zasliševalca: »Si jezen name?«
– Občutek sumničavosti. Odzivna drama zasliševalca: »Kaj sem naredil narobe?«

 Žrtev (ubogi jaz). »Utrujen sen.« (Toliko naredim, pa me nihče ne vidi.) »Tak sem.« (Ne vem, kako naj dobim energijo.) »Na moč se trudim.« (Če se bom spremenil, me ne boš ljubil.) »Pusti to meni.« (Potrebuješ me. Potrebujem te.) »Ne skrbi zame.« (Potrebujem priznanje).
S tako igro žrtev zbuja ustrezne občutke in sproži odzivno dramo:
– Občutek krivde. Odzivna drama zasliševalca: »Hočeš me nadzirati.« Odzivna drama zasliševalca: »Samo nase misliš.«

Drame nadzora izvirajo iz strahu

Preseganje starih vzorcev. Opisani načini nadziranja energije koreninijo v našem izvirnem strahu iz otroštva, da brez vez s starši ne bomo mogli preživeti. Ko smo bili otroci, so bili starši tudi dejansko vir našega preživetja, in če smo potrebovali energijo, da bi se počutili varne, smo pač zaigrali tisto dramo nadzora, ki je bila videti najbolj uspešna. Sedaj pa vemo, da imamo na voljo kozmični vir energije in se nam zato ni več treba oklepati starega vzorca nadzora in preživetja.

Ko se povežemo s svojim notranjim virom in spremenimo dramo, ki je bila zasnovana na strahu, lahko zaživimo na višji vibracijski ravni. Tako ozaveščeni pa drame nadzora lahko spremenimo v pozitivne lastnosti.

Dramo nadzora ustvarijo starši. Drame običajno veliko lažje opazimo pri drugih, kot pa pri sebi. Neka ženska je, potem ko se je dobro seznanila z doslej obravnavanimi spoznanji nove duhovnosti, opazovala potek drame nadzora v prodajalni čevljev. Neka mati je kupovala čevlje svoji dveletni hčerki. Deklica, ki se je dolgočasila, je sitnarila: »Mami. Mami. Mami. Kakšne barve čevlje mi boš kupila?« Mati ji spet ni odgovorila.

Ženska, ki je vse to opazovala, je vedela, da bi se ji ta deklica, v kolikor ne bi vedela za drame nadzora, gotovo zdela prava nadloga. Tako pa si je močno zaželela reči tej materi: »Kaj ne vidite, da s svojim zadržanim vedenjem ustvarjate majhnega zasliševalca?«

Prevzem prepričanj staršev. Neka mati samohranilka, ki je bila zaposlena kot receptorka, si je zaželela, da bi imela več od življenja. Ob sanjarjenju si je postavila vprašanje: »Kako bi mogla postati finančno toliko neodvisna, da bi mogla živeti kje na deželi in učiti druge, kako postati samozadosten?« Razčlenila je svoje odnose s starši in odkrila, da je od njiju prevzela naslednja prepričanja:
»Včasih moraš delati tudi stvari, ki jih ne maraš.«
» Počakaj, boš že še zaživela.«
» Bodi pripravljena na tragedije.«
» Ni dovolj časa za vse.«
» Niti trenutka ne počivaj.«
» To mesto je dobro. Bolje, da ostaneš.«

Njeni starši so bili garači in so ji hoteli dobro, vendar so živeli brez strasti in radosti. Ogledala si je svoje življenjsko vprašanje o finančni neodvisnosti in življenju kje drugje. Ugotovila je, da ji prepričanja, ki jih je prevzela od staršev, ne bodo pomagala uresničiti teh sanj. Vedela je, da je določena strategija sicer pomembna, toda njuno življenje ji je nazorno kazalo, da pretirana previdnost ne vodi v izpolnjeno življenje.

Uvidela je tudi, da si sama enako prigovarja kot nekdaj starši, češ »kako dobro službo ima in naj jo zato obdrži«. Razen tega je samo zaustavljala svoje življenje (s privzetim prepričanjem »Počakaj, boš že še zaživela«) in odlašala. Njeno obnašanje je pretanjeno odslikavalo prepričanja iz zgodnjega otroštva.

Vzemite si čas za premislek. Morda bi kazalo, da tudi vi temeljito razmislite o naslednjih vprašanjih:
»Česa se je bala moja mati? Kako se je obnašala?«
»Česa se je bal oče? Kako se je obnašal?«
»Česa se bojim jaz? Kako se obnašam?«
»V čem se ujemam s svojima staršema?«

Preoblikovanje dram nadzora
Ko enkrat prepoznamo svoje »notranje središče«, lahko ozavestimo drame nadzora, ki jih v življenju igramo, s tem pa stare navade spremenimo v pozitivno moč oz. ravnanje. Oglejmo si nekaj konkretnih primerov:

Zastraševalec (v vlogi vodje). Ko zastraševalec vzpostavi stik s pravim virom svoje moči, začne uporabljati svoje voditeljske sposobnosti in začuti tudi več samospoštovanja. Postane bolj samozavesten, vendar ne da bi bil ošaben. Preprosto ima veliko več možnosti za uživanje v različnih izzivih, z vsem tem novim obnašanjem pa pridobi tudi večje sodelovanje drugih.

Nek starejši svetovalec za upravljanje je bil v času razčlenitve svojega življenja lastnik tovarne, ki jo je tudi vodil. Samokritično se je opisal kot »baraba pri krmilu«. V vsakem sporu je zmagal in je užival v svoji iluziji oblasti ter zastraševanja. Nato pa je bankrotiral in se ločil. Obe izkušnji sta ga ponižali in spoznal je, kako neuravnovešeno je od takrat dalje postalo njegovo življenje. Postal je svetovalec za upravljanje in ljudem pomaga uvideti, zakaj sprejemajo nekatere odločitve.

Pomaga jim tudi vzpostaviti stik z njihovo notranjo močjo. Prepoznal je svoje občutke, zaupa jim in dopušča, da ga modro vodijo. To ga je naposled osvobodilo tudi »izgnanstva«, ki si ga je bil pred tem sam vsilil.

Zasliševalec (v vlogi zagovornika). S spremembo svojega ravnanja zasliševalec lahko svoje nagnjenje do zasliševanja prevede v raziskovanje. Svoje do potankosti izdelane veščine za obvladovanje medsebojnih odnosov in sposobnost za ocenjevanje in presojanje drugih odslej uporablja bodisi kot učitelj, svetovalec ali odvetnik.

Neka starejša ženska, članica upravnega odbora velike mednarodne banke, je slovela po svojem nezgrešljivem, analitičnem stilu in sposobnosti, da je vedno opazila pomanjkljivosti. Vendar spoštovanje, ki so ji ga sicer izkazovali, ni moglo izpolniti čustvene praznine v njej. Njeno osebno življenje je bilo prazno in to jo je zelo mučilo. Nazadnje je hudo zbolela. Bila je prisiljena na novo ovrednotiti življenje. Kasneje se je posvetila študiju psihologije in ima sedaj zasebno prakso.

Zadržani (v vlogi neodvisnega misleca). Ko se zadržan človek osvobodi svoje potrebe, da bi vedno ostajal na obrobju dogajanja, lahko seže do svojih globokih notranjih intuitivnih pomagal, ki mu nato v življenje vnesejo modrost in ustvarjalnost. Po taki preobrazbi lahko postane duhovnik, zdravilec ali umetnik.

Neki duhovnik, ki se je dobesedno skrival za svojo prižnico, je znal zelo umetelno ločevati med seboj in svojimi farani. Njihova uničujoča ocena pa ga je tako pretresla, da se je zavedel svoje človeške narave. Tako ponižan ni več prenesel osamljenosti, ki so mu jo vsiljevala toga prepričanja. Po svojem preoblikovanju se je posvetil poučevanju teoloških ved na univerzi. Sprva pa je imel kar nekaj težav, saj se je še vedno videl v položaju »pridigarja«.

Žrtev (v vlogi reformatorja). Ko žrtev, ki se tudi dejansko počuti kot »ubogi jaz«, doživi pravo nego, podporo in enost, se zlahka poveže s svojim notranjim virom energije. Po taki preobrazbi lahko postane socialni delavec ali zdravilec. Neka ženska, ki je bila v otroštvu žrtev incesta in je pri petnajstih letih skušala narediti samomor, se je dolga leta zdravila, da bi odkrila vzrok svoje depresije. Potem ko je srečno prebrodila nekaj razmerij z zastraševalci, izgubila službo in izvedela, da je brat zbolel za aidsom, ni imela druge izbire, kot da se je predala višjemu razumevanju. Notranje ozdravljenje ji je pomagalo, da danes celo svetuje drugim, kako naj najdejo resnico v bolečini.

Preoblikovanje, ki so ga ljudje izkusili, je največkrat sprožilo na videz negativen dogodek, denimo, ločitev, bankrot ali bolezen. Njihovo trpljenje, zdravljenje in občutek poraženosti so bile bistvene prvine, ki so izzvale ustrezno zdravljenje, kajti vsi so bili pripravljeni prevzeti odgovornost za tisto, kar so se morali v življenju še naučiti.

Razčlenitev drame nadzora
Najpogosteje se postavlja vprašanje, kako bi se rešili svoje drame nadzora, in kaj naj bi storili. Na podlagi nekaterih izkustev lahko navedemo nekaj možnih rešitev. Ozavestimo svoje vedenje. V kolikor bi radi opustili star vzorec svojega obnašanja, moramo najprej prepoznati dramo nadzora, ki smo jo prevzeli v otroštvu. Bodimo pozorni na svoje vedenje, še posebej v trenutkih stres, ali tedaj ko se česa bojimo. Poglejte nekaj značilnih vprašanj, ki lahko pojasnijo vaše obnašanje in opredelijo dramo:

 Ste bojeviti, nestrpni, jezni in strašite ali gospodujete drugim? (Zelo značilno za dramo zastraševalca)

 Sumničite o drugih ali čutite, da vam ne posvečajo dovolj pozornosti? Jih zbadate, jim očitate ali jih zastrašujete? (značilno za dramo zasliševalca)

 Ohranjate razdaljo in igrate težko dosegljivega človeka? Se izogibate okoliščinam, v katerih bi se lahko razkrili, ker se pač bojite, da bi vas zato obsojali? (Značilno za dramo zadržanega)

 Se nenehno pritožujete in osredotočate na svoje probleme in s tem upate, da vam bodo ljudje kar sami pomagali? (Značilno za dramo žrtve)

Ugotovimo, katere vrste ljudi privabljamo. Predvsem kaže sprejeti nasvet, da se ne odzivamo na njihove drame. Bodimo torej pozorni na svoje vsakodnevne odnose in se pripravimo, da bomo po potrebi tudi izstopili iz igre. Poglejmo še nekaj značilnih vprašanj, ki lahko pojasnijo naše obnašanje, in sicer:

 Srečujete veliko ljudi, ki so zastraševalci? Če je tako, bržkone čutite, da nimate nadzora ali da ste nemočni. Morda jim skušate jemati energijo, ker tudi sami zastrašujete, kar pa, seveda, zbuja potrebo po tekmovanju. Če se počutite kot žrtev njihovega delovanja, se morda (napačno) odzivate tako, da opravičujete svojo nemoč in ne prevzemate odgovornosti za svoje življenje. V primeru, da vas kdo zastrašuje, morate prepoznati svoja čustva jeze ali krivice.

 Kako ste prisiljeni delovati v svojem življenju? Poiščite svoje najbolj pogoste obrambne stavke, ki naj vam bodo potem vodilo za védenje, da ste se pomaknili v držo žrtve. Neki mož v srednjih letih je povedal, da pri telefoniranju materi (zastraševalki) zmeraj začne razgovor s kako težavo, ki jo trenutno ima. Povsem nezavedno ji namreč želi vzbuditi občutek, da še vedno potrebuje njeno podporo in energijo. Misli namreč, da bi ga kritizirala, če bi ji povedal kaj dobrega o sebi, saj bi ga s tem hotela obdržati tam, kamor naj bi po njenem mnenju spadal.

 Vas čaka dolga vrsta žrtev, ki nestrpno pričakujejo, da vam bodo povedale svojo jokavo zgodbo? Morebiti ste začeli prevzemati več odgovornosti zase in so vam zato v opozorilo, da ne bi spet zdrsnili v obtoževanje. Morda ste negotovi, potrti ali prestrašeni, a ne morete prepoznati vira svojih občutkov. Zelo verjetno ste projicirali svoje občutke žrtve navzven. Nasvet, ki ga morebiti dajete prijatelju, zapletenemu v dramo žrtve, bi mogoče morali dati tudi sebi.

 Je v vašem življenju kak pomembnejši zastraševalec? Morda skrivate svoje občutke in mu ne poveste vse resnice o kaki stvari. Vprašajte se, kako mu jemljete energijo. Morda hočete, da bi sam opazil, česar nočete odkrito povedati. Ali pa se počutite neustrezni, a si vseeno prizadevate na videz, da vse obvladujete. Vprašati se morate, kako ste izgubili svojo povezavo s kozmičnim virom energije.

 Je kdo »zadržan do vas«? Morda težko navežete stik z njim, se vam izmika in je skrivnosten. Ali pa si želite stabilnega stika z njim in vas zanima vsaka njegova misel, poteza ali motiv. Mogoče ravnate z njim podobno, kot je ravnal eden od vaših staršev – zaslišujete ga in nadzirate. Morda se oklepa svoje skrivnosti, da bi se izognil občutku vdiranja vase ali pa zato, da mu ne bi bilo treba delovati?

Drame nadzora so prikrite strategije. Ne smemo pozabiti, da naši odzivi koreninijo v negotovosti iz otroštva. Zato moramo navezati stik s telesom in biti pozorni, ali morda otrpnemo ob kritiki in zasliševanju. Občutki togosti, hladu in strahu namreč potrjujejo, da tekmujemo za energijo in smo izgubili svoje središče. Velja poudariti, da so vse drame nadzora v svojem bistvu prikrite strategije za pridobivanje energije.

Če tako dramo ozavestimo na ta način, da pokažemo (»s prstom«) nanjo, takoj preneha tudi najbolj prikrito spletkarjenje za energijo. Tudi pregovorno vedno prevlada najboljša resnica. Potemtakem se mora tudi človek potruditi, da bo resničen in bolj pošten.

Imenovanje drame razkrije resnico. Seveda, ni nujno, da globlje razčlenjujemo vsako situacijo in skušamo prepoznati v človeku zasliševalca, ali da poskrbimo za kako drugo psihološko razlago. Imenovanje drame namreč pomeni sposobnost opaziti, da poteka boj za energijo, zaradi katerega se počutimo premagani, prestrašeni, nemočni, ali da smo obtičali. Imenovanje drame torej pomeni, da resnično prepoznamo svoje občutke in se na njihovi podlagi potem začnemo osvobajati.

Velja biti pozoren, kdaj skušamo koga prepričati, kdaj se skušamo le braniti, in kdaj se počutimo ogroženi ali krivi, ker nam nekdo nalaga odgovornost za svoje težave. Ko začutimo, da smo obtičali, otrpnili ali se zmedli, bijemo bitko za energijo in moč. Proces ozaveščanja nam tako omogoči izbiro, ali jo bomo bodisi nadaljevali ali pa preoblikovali.

Vedeti moramo, da bomo dramo nadzora stežka prepoznali, če se bomo prepuščali čustvom, ali pa bomo prestrašeni, saj je zelo pomembno, da razkrijemo resnico. Zato moramo vedno pošiljati ljubezen in razumevanje človeku, ki nas zapleta v dramo, in si ob tem tudi zaupati, da bomo prepoznali najprimernejši trenutek za njeno razkritje.

Nasveti za ustrezen dialog v drami nadzora. Sogovorniku v določeni drami nadzora se lahko uspešno zoperstavimo s pravilno postavljenimi odgovori ali vprašanji. Poglejmo nekaj primerov, in sicer v dialogu z:

 zastraševalci: »Zakaj si tako jezen? Bi rad, da se te bojim? Kaj želiš doseči s tem?«

 zasliševalci: »Všeč si mi, toda ko sem s tabo, se počutim kritiziranega. Te poleg tega še kaj muči?«

 zadržanimi: »Čutim, da se mi umikaš in si oddaljen. Kako se počutiš?«

 žrtvami (ubogimi jazi): » Zdi se mi, da bi me rad napravil odgovornega za vse, kar ti gre v življenju narobe. Mogoče ne misliš tako, toda zdi se, da bi mi rad(a) zbudil(a) občutke krivde.«

Ne smemo se bati ali sramovati, če se bomo sprva nerodno izražali. Spreminjamo namreč svoj življenjski vzorec in zato nam upravljanje z energijo sprva, seveda, ne bo šlo prav gladko od rok. Vprašanja,, o katerih se ljudje prerekajo, pa navadno poskušajo prikriti nekaj povsem drugega. Zato moramo vedno poskušati poiskati pravo resnico za zunanjim videzom.

Ljudje nam prinašajo sporočila. Bodimo pozorni na svojo energijo in ne pozabimo, da ima vsak človek, ki ga srečamo, neko sporočilo za nas, mi pa zanj. Če obtičimo v borbi in tekmovanju za energijo, ki nima zmagovalca, bomo tako sporočilo verjetno spregledali. Zato moramo, takoj ko imenujemo dramo in jo s tem razkrijemo, videti človeka povsem brez predsodkov in vnaprejšnjih sodb ter mu prostovoljno dajati energijo. Moč je pričakovati, da bo sogovornik tako našo potezo pravilno sprejel in nam bo potem energijo tudi vrnil.

Prisluhnimo namigom o tem, kaj se zares dogaja v dramah nadzora. Sredi najhujšega prepira je, denimo, neki zastraševalec zavpil: »Dovolj mi je teh ljudi. Naveličan sem, da me suvajo naokrog. Od otroštva dalje me kar naprej nekam porivajo.« To je sogovorniku, ki je hitro drsel v dramo žrtve, pomagalo uvideti, da se zastraševalec pravzaprav ne jezi nanj, saj gre za nekaj globljega in starejšega.

Pogovor je nadaljeval bolj odkrito in sočutno. Ker sta se dobro poznala, je lahko primerjal moč vplivov iz zgodnjega otroštva v njunem življenju.

Odsev v zrcalu ne laže. Ko bomo razmišljali o drami nadzora, v katero smo vpleteni, si moramo čimbolj nepristransko ogledati sebe in drugega človeka. Vprašati se velja: »V čem je podoben kateremu od naših staršev? Kako so naši odzivi podobni tistim iz ranega otroštva?« Morda vam bo v pomoč, če bomo tako srečanje na kratko opisali v svojem dnevniku in malce razmislili tudi o svojih občutkih. Naj nas situacija uči, nikoli ne smemo dogajanju samo soditi.

Navadno nas na drugih najbolj moti tisto, kar bi si morali ogledati pri sebi, vendar tega nočemo storiti. Kazanje s prstom je namreč zanesljiv znak, da obtožujemo, namesto da bi poskušali razumeti. Neki svetovalec za organizacijski razvoj je dejal: »Neznansko me je jezil preddelavec, ki je nenehno obtoževal zaposlene, da so neumni, namesto da bi uvidel, da se je situacija porodila iz pomanjkanja komunikacije. Nato sem spoznal, da tudi sam enako ravnam z enim od svojih sodelavcev – potiho sem ga zmerjal in nisem poiskal globljih vzrokov.
»Kazanje s prstom ne imenuje resnice, zato ničesar ne razreši, energija pa se pri tem samo izgublja. Precej bolje je, da si postavite naslednja vprašanja:

»Kaj moram spoznati v tej drami nadzora?«

»Bi moral(a) na začetku srečanja določiti jasnejše meje?«

»Jemljem stvari osebno, čeprav sploh ne gre zame?«

»Skušam izkoristiti šibkost, ki jo prepoznam v drugih ljudeh?«

Včasih je treba zapustiti prizorišče. Žrtev (ubogi jaz), denimo, se navadno ujame v dramo z zastraševalcem ali zasliševalcem. Nenehno nekaj pojasnjuje, prepričuje in se brani. Če se boste kdaj znašli v podobni situaciji, bodite pozorni, koliko časa porabite za prepričevanje. Ko boste enkrat opustili potrebo po takem pridobivanju energije, se boste zlahka uprli skušnjavi po prepričevanju in boste preprosto odšli.

Poiščimo boljše načine. Zastraševalca zasvaja naval adrenalina, ki ga začuti ob morebitni zmagi. Namesto tega se raje vprašajte: »Česa si najbolj želim? Je to pravi način, na katerega lahko dobim, kar bi rad(a)?« Bodite prožni in odprti, ne trudite se, da bi vse obvladali. Morda vam bo sodelovanje prineslo precej več koristi, kot izsiljena rešitev.

Učimo se na podlagi svojega ravnanja. Zasliševalci se ujamejo v iluzijo, da imajo vedno prav. Če ste morda taki, si poskusite ogledati položaj tudi iz drugega zornega kota. Vprašajte se: »Kaj bi se lahko naučil(a)?« Spregovorite o svojih resničnih občutkih in se potrudite dobiti energijo, ne da bi priganjali ljudi, ki se nato morajo umikati.

Ne umikajmo se težavam. Zadržani obtičijo v želji, da bi prikrili svoje strahove, dvome o sebi in zmedo. Če morda spadate mednje, prosite svoje središče za pomoč. Priznajte si, če vam nekaj ni jasno. Vprašajte se: »Kakšno podporo potrebujem sedaj? Kaj čutim?« Pripravljeni moramo biti, da problemom stopimo tudi naproti.

Izkušnje z dramami nadzora

Izkušnje agentke z nepremičninami. Ko se je neka agentka za prodajo in nakup nepremičnin na delavnici o duhovnosti seznanila z dramami nadzora, se je odločila spremeniti svoje navade. Njena odločitev je bila močna izjava namere, ki je sčasoma privabila priložnosti za opuščanje njenega vzorca ravnanja. Nekaj mesecev kasneje je doživela srečanji s težavnima človekoma, ki sta jo spominjala na njeno oblastno mater.

Čedalje bolj se je zavedala, da bi navadno poskusila pridobiti energijo z dramo upravičene žrtve. Vendar je obe srečanji prepoznala kot dobro priložnost, v katerih se lahko reši starih navad. V najbolj konfliktnem srečanju se je nato znašla na mrtvi točki z odjemalcem, ki se sploh ni hotela pogajati o postavljeni ceni. Postajal je čedalje bojevitejši, čeprav ga je sprva uspešno obvladovala z opravičevanjem. Pojasnjevala mu je, kako trdo dela in se trudi (biti »ubogi jaz«). Položaj si je s tem samo še poslabšala.

Kmalu se je povsem osredotočila na dokazovanje, da ima prav. Na tej točki je tako že pozabila na svoj cilj – prodati hišo. Ujela se je v vzorec iz otroštva in dopustila odjemalcu, ki je bil oblasten tako kot njena mati, da jo je celo hudo kritiziral. Potrebno energijo si je torej poskušala pridobiti z dramo žrtve. Prvič se ji je tudi dogodilo, da je začutila hudo izčrpanost. Zato je pogajanje za nekaj časa prekinila, nakar je vsak dan zavestno kopičila energijo.

Spomnila se je nasveta, da se je drame nadzora moč osvoboditi tako, da jo imenuješ, to je, da jo razkriješ in s tem razgališ položaj. Odločila se je za povsem drugačno taktiko in obnašanje in je poklicala odjemalca. Ni potlačila svojih občutkov in mu je kar odkrito povedala, da sploh ne ve, kaj naj naredi, saj čuti, da jo je vse doslej samo kritiziral.

Rekla mu je, da se je kljub visoki ceni zelo potrudila, razumela pa je tudi, zakaj cene noče znižati. Ker je zmogla razkriti svoje težave, sta se začela nato pogovarjati o različnih možnostih nadaljnjega dela. Ko je odjemalec začel s svojimi zasliševalskimi pripombami, je zelo težko ohranjala svojo zbranost, ne da bi zopet zdrsnila v položaj žrtve in se odzvala na njegovo dramo zastraševalca oz. zasliševalca.

Razumsko je vedela, da je pod velikim pritiskom in mora hišo prodati. Vendar je skušal nadzirati položaj in velikokrat se je zalotila, kako je otrpnila. Najbolj pa jo je hromila misel, da hiše ne zna prodati. Bila je prepričana, da je krivda na njeni strani. Nato pa se je trdno odločila, da se ne bo več čutila krive, ker ne rešuje odjemalčevih »problemov«. Ugotovila je, da se loteva stvari, ki nimajo z njo nič opraviti.

Kakšno olajšanje je s tem začutila. Prizadevanje, da bi rešila tuj problem, je bilo namreč preigravanje njene vloge iz ranega otroštva, ko je morala skrbeti za moteno mater. Opustila je potrebo po občutku, da obvladuje položaj, ki pa ga sploh ni bilo treba obvladovati. Spoznala je, da prodaja ni na smrt pomembna in rezultat ji ni bil več osebno pomemben. Po daljšem pogajanju je nato hišo, v obojestransko zadovoljstvo, vendarle prodala.

Delujoča načela v dramah nadzora. Na primeru agentke z nepremičninami glede razčlenitve in preoblikovanja njene drame nadzora poglejmo poglavitna delujoča načela, na katera največkrat naletimo v dramah nadzora, in sicer:

 Odnosi s starši odsevajo v drugih odnosih. Ko si ogledate in ocenite ravnanje svojih staršev, vam bo to pomagalo bolje razumeti, da se stare drame ponavljajo. V prejšnjem primeru agentko to ni zanimalo dokler ni opazila, da se v srečanju z odjemalcem ni lotila tudi svoje drame nadzora. Z njo je tako dobila neposreden nauk. Ko je prepoznala dinamiko prehajanja v razpoloženje žrtve je lahko razumela, da jo je ta drama dobro izurila za delo agentke z nepremičninami.

 Vsaka situacija prinaša sporočila. Ker se je ta agentka bolj posvetila svojemu trenutnemu vprašanju o vplivu staršev, ji je naključje pripeljalo odjemalca, ki je odločilno odslikaval njena notranja prepričanja in sodbe o sebi.

 Telo nam daje namige. Spoznala je, da mora biti pozorna na intuitivne in telesne občutke neugodja. Povedali so ji namreč, kdaj drsi v odzivno vedenje. Bolj ko je zaupala lastnim vtisom, prej je tak občutek lahko opustila.

 Povejmo resnico za vsako ceno. Ugotovila je, da mora ubesediti svoje neugodje in ga na primeren način izraziti tudi drugim, čeprav ni vedela, ali bo našla prave besede. Če naj opustimo neko prikrito vedenje, se moramo naučiti tudi prijaznega soočanja in sporazumevanja.

 Prosimo za pomoč. Uvidela je, da rešitev položaja ni odvisna le od nje. Razkrila in ozavestila je celotno situacijo. Odkrito je spregovorila z odjemalcem in ga s tem vključila v rešitev. Ugotovila je, da je odgovorna samo zase. Sploh ji ni treba priskrbeti vseh odgovorov, v kar je bila prej preveč prepričana.

 Pridobimo si širši pogled. Natančno si je ogledala svoje starše in s tem pridobila tudi nadaljnja spoznanja. Priznala si je: »Nekatere moje zaznave so tičale tako globoko, da sem rabila kar nekaj časa, da sem jih naposled odkrila.«

Ozaveščanje drame nadzora. Življenje je torej potrjevanje, ne pa nek končen rezultat. Zelo pomembno je, da sprejmemo sebe in druge take, kot tudi dejansko smo. Čeprav nam mogoče nekateri sploh ne ugajajo, ali pa nam ni po volji njihovo vedenje, se moramo zavedati, da gre v življenju zlasti za izkustvo in združevanje v ljubečo enost. Obtoževanje, sojenje in primerjanje z »napredkom« ali s stopnjo razsvetljenosti drugih, nam tako prav nič ne koristi. Pri osvobajanju drame nadzora, se velja tega dobro zavedati, vendar kaže pri tem ohraniti tudi nekaj smisla za humor.

Ko si prizadevate ozavestiti določeno dramo nadzora, ne smete pozabiti, da je ustrezna informacija orodje za preoblikovanje, ne pa orožje , ki bi ga lahko uporabili za svoje obnašanje. Zavedajte se, da boste dramo nadzora veliko lažje opazili pri drugih kot pri sebi. Če ste jezni, potrti, osamljeni, imate občutek, da se vam godi krivica, ali pa se zapirate pred svetom, ste gotovo zdrseli v stare vzorce iz svojega otroštva.

Ko enkrat zares začutite, da imate odprto srce in lahko mirno sprejmete vse, kar se vam dogaja, ste gotovo povezani s svojim središčem in pravo energijo. Če pa morda o tem dvomite, kaže globoko vdihniti in poiskati tudi morebitno smešno plat dogajanja. Skratka, velja se truditi in s tem višati energijsko raven.

Povzetek spoznanja o razjasnitvi preteklosti

To spoznanje je ozaveščanje trenutkov, v katerih izgubljamo svojo notranjo vez s kozmično energijo. Pogosto odkrivamo, da se v takih trenutkih zatekamo k osebnim (in nezavednim) metodam manipuliranja z ljudmi in jim jemljemo energijo. Manipuliranje z ljudmi je lahko nasilno ali pasivno.

Naravnanost žrtve (ubogega jaza) je najbolj pasivna: vedno vidi negativni vidik dogajanja, išče pomoč, opisuje dogodke tako, da zbuja krivdo in jih s tem prisiljuje, da ji posvečajo pozornost in dajejo energijo. Manj pasivna je prikrita strategija zadržanega človeka: nejasno odgovarja na vprašanja, ne sprejema obveznosti, v ljudeh si prizadeva zbujati zanimanje in željo, da bi ga razumeli. Tako pridobi pozornost in s tem tudi energijo.

Metoda kritike pri zasliševalcih je nasilna: vedno iščejo napake v početju drugih, vedno hočejo nadzirati. Če ujamejo ljudi na napaki, se zmedejo, postanejo pretirano oprezni, prične jih skrbeti, kaj si mislimo o njih. Vedno nas opazujejo s kotičkom očesa. Tako jim povzročamo pozornost in jim dajemo energijo. Precej bolj nasilen je slog zastraševalca. Daje videz neobvladanosti, podvržen je nenadnim izbruhom, nevaren je in bojevit. Ljudje se ga bojijo in so pozorni nanj, on pa s tem pridobiva energijo.

Privzeto metodo zelo radi ponavljamo v vseh srečanjih z ljudmi. Z njimi oblikujemo vse, kar se nam dogaja. Imenujemo jih »drame nadzora«, so pa ponavljajoči se vzorci, ki izzivajo enake življenjske situacije. Ko tako dramo ozavestimo, pa se lahko zavemo, kdaj zdrsnemo vanjo in ohranimo močnejši stik s svojo notranjo energijo.

Razčlenitev vplivov zgodnjega otroštva razkriva kal in razvoj teh dram. Če staršem odpustimo, uvidimo globlje razloge življenja z njimi. Naše življenjsko vprašanje izvira iz močnih plasti staršev in njihovih neizpolnjenih razvojnih načrtov. Ko ga prepoznamo, lahko izpolnjujemo svoje »poslanstvo« na tem svetu.

mag. Janez Å ček

VLADA PREDLAGA RUÅ ENJE 23 OBJEKTOV V TNP

Župan Kramar je prepričan, da bi vlada lahko preklicala odredbo rušenja 23 objektov v Triglavskem narodnem parku.
Po zakonu v TNP ni mogoče graditi počitniških hišic. Toda meščani od kmetov kupujejo in najemajo zapuščene hleve ter senike in jih preurejajo, čeprav jih je mogoče uporabljati le v kmetijske namerne. Nadzorniki parka inšpektoratu za okolje in prostor prijavijo okoli 40 do 50 takšnih primerov na leto. Po tem, ko je inšpektorat okrepil svoje delo, je teh novih črnih gradenj nekoliko manj, je dejala Tea Lukan Klavžer.

Bohinjska Bistrica – Kulturni dom v petek zvečer. Pod odrom sedijo bohinjski župan Franc Kramar, glavna republiška inšpektorica za okolje Aleksandra Velkavrh in predstavnica uprave Triglavskega narodnega parka (TNP) Tea Lukan Klavžer.

V dvorani je približno 60 ljudi, med njimi večina od 43 lastnikov počitniških hišic. Triindvajset jih je pred kratkim prejelo dopis, da so njihovi objekti popolnoma nelegalni in jih bodo porušili, 21 pa obvestilo, da morajo objekte, ker so bili nekoč kmetijski, zdaj vzpostaviti v prejšnje stanje, to je v hleve in staje. Pritožba ne zadrži izvršbe…

Tako v napetem ozračju vikendaši iz Goreljka in Ukanca eden za drugim razlagajo vsak svojo zgodbo. Prvi je čebelar, ki mu je medved že dvakrat podrl čebelnjak, drugi je zeliščar, ki ima brunarico že 43 let, tretji ima gradbeno dovoljenje za senik in 15 ovac, četrti je diabetik s 83-letno taščo, ki bi rada tu živela še nekaj let… Predvsem pa vsi bentijo čez inšpekcijo, tarnajo zaradi odklopov elektrike in vode, se pridušajo, da so plačali za uzurpacijo že leta 1993, ter da imajo hišne številke.

»Pred zakoni nismo enaki, zato se bomo pritožili do Bruslja.« V zanosu eden zavpije, da se bo pritožil do Boga in naj ga inšpekcija kar ovadi. Njegov kolega, ki je v Bohinju že 27 let, pa zagrozi, da ga bodo morali ubiti, preden bo dovolil rušitev. In v dvorani mu zaploskajo…

Župan Kramar je udeležencem tako imenovane problemske konference pojasnil, da je sam storil vse, kar se je dalo, in da je zaman poskušal prepričati ministra za okolje Roka Žarnič‡a o odpravi uredbe o prostorskoureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju TNP (sanacijski PUP), ki ga je vlada sprejela pred devetimi leti. Navzoče lastnike je zato večkrat pozval, da bi na ministrstvo skupaj naslovili dopis, naj pristojni vnovič razmislijo o njegovi odpravi, zlasti ker je bil lani sprejet novi zakon o TNP. »V dialogu se da marsikaj doseči, in če je politična volja, se da spremeniti tudi ustavo, ne le odredbe,« je agitiral Kramar.

Glavna inšpektorica dela po zakonu

Aleksandra Velkavrh je po drugi strani zagotovila, da kot glavna inšpektorica dela zgolj skladno z zakonom. Sanacijski PUP je preživel več ustavnih presoj in imeli ste dovolj časa, da dokažete svoj prav, je bila odločna Velkavrhova. »Ko sem julija 2009 postala glavna inšpektorica, sem še isti mesec prejela pobudo občine Bohinj, naj bo inšpekcija dejavnejša pri odkrivanju in ustreznem sankcioniranju črnograditeljev, saj da počitniške hišice pomenijo razvrednotenje kulturne krajine. Menim, da delam v dobro države in zato sem sodelovala pri nastanku zakona o TNP, ki je bil sprejet lani, inšpektor, ki sem ga pooblastila samo za ukrepanje v TNP, pa je začel delati novembra lani in na začetku je prejel 140 spisov. Tudi sama sem bila z njim že večkrat tu na terenu. Izdal je več deset odločb in letos bomo na območju TNP porušili tri objekte, podobna dinamika pa bo tudi prihodnje leto. Po naši oceni je na območju TNP 400 nelegalnih objektov. Lani smo jih na območju vse Slovenije podrli 50, zavezanci pa so jih še pred našim prihodom porušili 452,« je navedla odločna inšpektorica in v nadaljevanju potrpežljivo komentirala vsako zgodbo.

Bohinjci ne marajo počitniških hišic, je priznal župan Kramar, toda ker so vikendaši z njimi tudi po 30 in več let, se čutijo odgovorne za to, kar se dogaja. Potožil je, da so soglasodajalci od 400 individualnih pobud za novi občinskih prostorski načrt (OPN) izločili kar 350, zato se mu zdi čista utopija, da bi skozi OPN speljali legalizacijo počitniških hišic.

Tea Lukan Klavžer iz uprave TNP je županu pritrdila, da poti skozi OPN res ni, hkrati pa opozorila, da se veljavnemu sanacijskemu PUP ne da nasprotovati. »Zavod TNP, zavod za varstvo narave in zavod za varstvo kulturne dediščine smo sodelovali pri nastanku te uredbe, ki jo je sestavil MOP, in na podlagi usklajenih stališč je vlada sprejela uredbo… Zavedamo se, da hoče veliko ljudi imeti počitniške hiše, toda v TNP je njihova gradnja prepovedana, prav tako ni dovoljeno povečevanje in sprememba namembnosti objekta. Kajti v Sloveniji imamo samo en narodni park in tega moramo varovati,« je poudarila Tea Lukan Klavžer. Glede zavrnitve soglasodajalcev za OPN pa po mnenju Lukan Klavžerjeve ni dileme: marsikdo je dal vlogo za gradnjo hiše na kmetijskem zemljišču, a to ni mogoče ne v TNP ne nikjer drugod v Sloveniji, saj je treba prej spremeniti status zemljišča.

S ŠENTJANŽEVKO NAD DEPRESIJO

Britanski nacionalni inštitut opozarja na prepogosto predpisovanje antidepresivov. V letu 2008 so angleški zdravniki napisali več kot dvajset miljonov receptov za štiri in pol miljone ljudi in za to porabili petsto miljonov funtov.
V cvetovih in listih šentjanževke so rdeče obarvani naftodiantroni in hipericin, ki se kopičijo na robu zelenih listov in na venčnih listih.
Depresija je bolezen sodobnega sveta. Več kot sto miljonov ljudi trpi za to boleznijo. Raziskave so pokazale, da Slovenci prav nič ne zaostajamo za zahodnjaki, saj je že vsak četrti prebivalec poiskal pomoč pri zdravniku.
Å entjanževka je rastlinski antidepresiv, ki omili občutek izčrpanosti, utrujenosti in brezvoljnosti ter znatno izboljša razpoloženje. V lekarnah lahko kupite deprim, zdravilo, ki je narejeno iz čistega ekstrakta šentjanževke. Depresivno stanje se izboljša po približno treh tednih jemanja. S kliničnimi raziskavami so potrdili vpliv šentjanževke na lahke, do srednje težke depresije.

Učinkovine v šentjanževki, ki vplivajo na depresijo

Izvleček šentjanževke vsebuje vrsto različnih snovi, kot so hipericin, psevdohipericin, hiperforin, flavonoidi, fenolne kisline. Za zdravljenje depresije pa sta pomemba hipericin in hiperforin. Hiperforin zavira ponovni sprejem živčnih prenašalcev nevrotransmiterjev. Morate pa upoštevati, da hipericin lahko povzroča preobčutljivost na svetlobo, ker vpliva na izmenjavo serotonina in melatonina.

Na kaj morate biti pozorni, če jemljete deprim?

Znanstveno je dokazano, da naravni pripravki in sintetično pripravljena zdravila ne gredo skupaj. Zato morate biti previdni, če jemljete zdravila proti aidsu, raku, zdravila za zdravljenje astme ali kroničnega bronhitisa. Prav tako morate biti pozorni, če jemljete zdravila pri presaditvah organov, za zniževanje maščob v krvi, zdravila proti senenemu nahodu, epilepsiji in kontracepcijske tabletke. Å entjanževka namreč poveča razgradnjo sintetičnih zdravil, ki potem nimajo več prvotnega učinka. Zato šentjanževke ne smete kombinirati z drugimi antidepresivi! Zelo pomembno je, da se pred jemanjem deprima posvetujete s svojim zdravnikom! Če jemlete pripravke iz šentjanževke, se izogibajte soncu, ker lahko pride do resnih opeklin.

Depresija

Depresivni ljudje se enostavno ne morejo razvedriti, ker jim to onemogoča kemijsko neravnovesje v centralnem živčnem sistemu.

Poskusite s šentjanževko, uspelo vam bo!

Metoda zdravljenja depresije s šentjanževko vključuje tudi obsežen program prehrane, telesnih vaj, novih tehnik sproščanja in predvsem opuščanje starih navad. Poleg zdravljenja depresije pa vpliva tudi na dobro počutje tekačev, planincev, kolesarjev in vseh, ki se aktivno ukvarjajo s športom. Å port namreč ugodno vpliva na krepitev možganskih kemijskih spojin, ki pri človeku povzročajo občutek zadovoljstva, sproščenosti in samozavesti. »Razvedri se,« so besede, ki jih pogosto slišijo depresivne osebe. Vendar, kdor ni doživel depresije, ne more razumeti, kako težko je depresivnemu človeku razmišljati drugače.

Razlika med sintetično in naravno pripravljenimi zdravili proti depresiji

Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, kot so psihiatri, psihologi in socialni terapevti, vam bo antidepresive predpisal splošni zdravnik. Na tržišču jih je cela plejada, kot so cipralex, volbutren, prosac, coaxil itd. Å tevilne študije pa so pokazale, da ima večina antidepresivov najrazličnejše stranske učinke, kot so zaspanost, driska, zaprtje, izguba moči in energije. Nekateri med njimi povzročajo tudi samomorilne misli. Zato bi bilo prav, da vam antidepresive predpiše specialist.

Å entjanževka ima tudi druge pozitivne učinke

Zaradi čreslovin uporabljajo šentjanževko tudi pri obolenjih z drisko, kot grgralo pri vnetih dlesnih in za izpiranje ran. Izboljšuje tudi počutje moških, ki so zaradi napornega poklica pretirano izčrpani (»burned out sindrom«). Priporočajo pa jo tudi mladostnikom, ki imajo težave s koncentracijo.

Bilka Baloh
26.07.2009

ZDRAVLJENJE Z GLINO

Z glino so se ljudje zdravili od pamtiveka, toda ko so se uveljavila sodobna kemična zdravila, ki delujejo hitreje, a kratko trajneje (in imajo tudi veliko neželenih učinkov), smo kar pozabili nanjo. Za povrh seveda ni vsaka glina učinkovita, zdravilne so le redke. Na glino nas je znova spomnil pokojni pater Simon Ašič, zadnje čase pa kar precej ljudi, ki jim uradna medicina ni dovolj pomagala. Poznavalci – kar nekaj mnenj lahko preberete – pravijo, da razstruplja telo, izloči težke kovine, ugonobi viruse in bakterije ter močno okrepi imunski sistem. Glina ima izjemno zapleteno sestavo, vsebuje pa tudi veliko silicija, nosilca naravne inteligence, ki v organizmu sama poišče bolezensko žarišče. Tudi zdravilna himalajska živa voda vsebuje veliko silicija. Dobra novica je, da se lahko z glino bojujemo proti dvema nadlogama zadnjega časa – novi gripi in boleznim, ki jih prinašajo ugrizi okuženih klopov.

Glina z zdravilnimi učinki je še vedno polna neznank. To je ena najzapletenejših snovi v naravi, pri kateri kljub raziskovanju znanstvenikov in celo vesoljske agencije NASA marsikaj ostaja skrivnost. Njeni najmanjši delci so tako neznatni, da jih ni mogoče videti niti pod mikroskopom. Anton Komat, samostojni raziskovalec, pravi, da gline doslej nikomur ni uspelo spraviti v formulo niti je natančno opredeliti: »Glina je zelo kompleksen sistem, ki ga sestavlja na stotine različnih spojin, prepletenih v mrežo. Ima izjemno zapleteno alumosilikatno strukturo, zato njenega delovanja ni mogoče napovedati. Opazujemo lahko le njene izjemne zdravilne učinke v telesu.«

Najmanjši delci gline so manjši od večine bakterij. Zakaj je to pomembno? Ena sama kavna žlička gline, ki jo zmešamo v litru vode, ima po tem, ko v vodi nastane koloid z lebdečimi molekularnimi delci gline, aktivno površino, veliko skoraj za nogometno igrišče, če bi delce zložili enega zraven drugega, pravi Komat. Ali, preprosteje povedano, v našem telesu lahko žlička gline v koloidni obliki učinkuje s tako ogromno aktivno površino. V tem je edinstvena.
»Prav zato glina zelo močno razstruplja. V telesu absorbira in nase veže vse strupene in odpadne snovi, viruse, bakterije, radioaktivne elemente, težke kovine in drugo. Iz telesa jih izločimo z glino vred, z našim blatom,« razlaga in dodaja, da glina učinkovito deluje le v koloidni obliki, zato jo je treba pred pitjem vedno zelo dobro zmešati z vodo!
Za krepitev imunskega telesa je pomembno, da glina v telesu nase veže težke kovine. »Kovalentne vezi omogočajo glini, da nase veže svinčeve spojine, stroncij, živo srebro, cezij in druge težke kovine. Z izločanjem gline z blatom iz telesa izločimo tudi zdravju škodljive težke kovine,« pojasnjuje sogovornik.

Glina prebudi energijo. Glina ima veliko energijsko moč. Je živa snov, ki sproži energijske reakcije tudi v našem telesu. Anita Kejžar Å kulj, terapevtka z londonsko diplomo energijskega zdravljenja, pravi: »Ko smo zdravi, je naša vitalna življenjska energija močna in sposobna, da se upre boleznim. Ampak ko zbolimo, imamo manj vitalne energije, zato ta ne more podpreti telesa, da bi optimalno delovalo. Naš imunski sistem, ki je pomemben za odpornost proti boleznim, se napaja ravno iz življenjske energije. Ko uživamo glino, se vitalna energija, ki jo nosi glina, v telesu sprosti in pomeša s telesno vitalno energijo. Obe energiji se združita in ustvarita močnejši tok; ta v oslabljenem telesu spodbudi že obstoječe notranje telesne vire. Glina prebudi spečo energijo. S pomočjo gline se ustvari magnetizem, ki našemu telesu omogoči, da deluje bolje.«

Naravna inteligenca. Astrologinja Meta Malus pravi, da je glina zdravilna predvsem zaradi silicija, in razlaga: »V tujini, kjer sem se učila skrivnosti mejnih ved, nevidnega, a usodno navzočega, sem se morala spoprijemati tudi s predmeti, povezanimi s kemijo, fiziko, filozofijo in psihologijo. profesor je na začetku vsake tretje predavateljske ure poudaril naslednje: če bi Boga, Stvarnika, Vzdrževalca harmonije in reda na Zemlji, Začetnika življenja in njegovega ohranjevalca poimenovali z imenom kemičnega elementa, bi mu rekli Silicij. Mislim, da je prav precejšnja prisotnost tega kemičnega elementa v glini »odgovorna« za to, da ji rečemo naravna inteligenca.«

Sama poišče bakterije! Kako glina deluje v telesu? « Ker se glina v koloidni obliki razprši na submikroskopsko raven, ima sposobnost, da skozi celično membrano vstopi v celico. Na celični steni sicer deluje ionska črpalka, ki »sama odloča« in regulira, kaj bo skozi celično membrano spustila v celico in česa ne. Molekularni delec gline ni v ionski obliki, zato lahko vstopi v celico in deluje ter očiščuje na ravni celice. Zakaj je to pomembno? Virusi in bakterije v celico vdrejo nasilno. V celico prehajajo tudi težke kovine. Težava je v tem, da naš imunski sistem deluje v medceličnem prostoru, ne pa znotraj celic. Bakterij znotraj celice ne zazna. Å e večja težava je v tem, da virusi in bakterije v celicah lahko preidejo v prikrito, latentno stanje. ker imunski sistem bakterij ne prepozna, v telesu ni protiteles. Zato so preiskave pri takih bakterijskih boleznih pogosto nejasne. A bakterije nato iz latentnega stanja po navadi spet izbruhnejo, zato zbolimo,« je poudaril raziskovalec Anton Komat. Iz istega razloga, denimo, je težavno diagnosticiranje in zdravljenje borelije in drugih podobnih bakterijskih bolezni.

Razstruplja in čisti. Kaj o uporabi gline svetuje Dominik Golenhofen, zdravilec z več nemškimi diplomami iz holističnega zdravilstva? «Glino lahko uporabimo v celostnem terapevtskem konceptu skupaj z drugimi metodami. Učinkuje predvsem v črevesju in tam veže različne strupe. To je njen največji terapevtski učinek. V črevesju, ki je notranji organ z največjo površino in zato izredno močno vpliva na naše zdravje, vedno nastajajo številne strupene snovi; dobimo jih tudi s hrano in pijačo. Strupi nastanejo na primer pri črevesnem vretju in gnitju, pa tudi glivice izločajo alfa toksine, ki so izredno močni strupi. Če je strupov v črevesju preveč, jih morajo nevtralizirati drugi organi za razstrupljanje, kot so koža, pljuča, jetra in ledvice, drugače zbolimo ali celo umremo. Ko uživamo glino, torej vežemo strupe v črevesju in razbremenimo druge organe za razstrupljanje, predvsem jetra. Tako z izboljšanjem delovanja črevesja in drugih organov za razstrupljanje razbremenimo telo. Glina je dobra podpora za razstrupljanje telesa. Seveda pa moramo paziti na njeno sestavo. Če veže strupe iz telesa, potem jih veže tudi iz narave. Glina slabe kakovosti vam ne bo koristila, ampak celo škodila.«

Glina poišče bolezensko žarišče. Glina se uporablja za zdravljenje najrazličnejših bolezni in zelo krepi imunski sistem. Deluje v krvi, limfah in tkivih. Izročilo slovenskega zdravilca patra Simona Ašiča o zdravljenju z glino pri nas najbolj pozna magister farmacije Jože Kukman, Ašičev naslednik v samostanu v Stični, ki pravi: »Glina, prastaro zdravilno sredstvo, v telesu vedno sama poišče krizno bolezensko žarišče in se loti zdravljenja. Vpija vse tujke v našem telesu, od strupov, toksinov, ki jih oddajajo bakterije, in mikroorganizmov do težkih kovin. Pomembno je, da glina učinkuje na ravni naše celice. Uživamo jo lahko pri vseh boleznih. V eni zdravilni kuri naj bi glino uživali najmanj tri tedne po že znanem receptu: malo žličko gline v prahu zvečer zmešamo z dvema decilitroma vode. Pustimo stati čez noč, zjutraj pa še enkrat premešamo in popijemo. Po tritedenski kuri je priporočljiv desetdnevni premor, nato lahko nadaljujemo zdravljenje z glino.«
Pri katerih boleznih je glina najučinkovitejša in kako jo uporabljamo? »Posebno učinkovita je pri zdravljenju nalezljivih, bakterijskih in virusnih boleznih, veliko se uporablja za zdravljenje vnetij v telesu, pri boleznih želodčne sluznice, vnetju ledvic in mehurja, pri driski in drugih boleznih. Za zdravljenje se uporabljajo tudi glineni obkladki, ki jih polagamo na obolelo mesto. Pripravimo jih tako, da glino v prahu zmešamo s tekočino, zmešano iz polovice vode in polovice kisa – zadnji spodbudi še zunanje učinkovanje gline. Odlična je pri revmatskih obolenjih, bolečinah v sklepih ter obolenjih notranjih organov; pri teh obkladke polagamo na mesto obolelega organa. Pri glavobolu glino v obkladkih polagamo na čelo in tilnik, pri išiasu na križ, pri revmatskih obolenjih tja, kjer nas boli. Glineni obkladki pomagajo tudi pri vnetju kože, aknah, ekcemih, celo pri luskavici. Pri poškodbah, izvinih in izpahih dajemo hladne obkladke, pri revmatskih obolenjih pa vedno tople. Obkladke moramo pustiti na obolelem mestu dlje časa, pri revmatskih obolenjih vsaj štiri ure. Pri kožnih obolenjih se glineni obkladki uporabljajo kot maske na koži, ki trajajo do 20 minut, in sicer dvakrat do trikrat na teden.«

Zdravljenje bolezni klopov z glino!

Ali si z glino lahko pomagamo pri zdravljenju t.i. bolezni klopov? »Vsekakor. Glina je zelo učinkovita pri zdravljenju vseh bakterijskih in virusnih bolezni. V telesu nase veže bakterije, viruse in strupe, ki se skupaj z glino izločijo iz telesa. Zelo pomaga pri lymski boreliozi in klopnem meningoencefalitisu. Pomembno je, da telesu čim bolj pomagamo okrepiti imunski sistem. Tako bo telo odporno, da bo samo premagalo bolezen. V tem je smisel takega zdravljenja. Vendar mora biti takrat uživanje gline dolgotrajno, z vmesnimi premori. Pri obeh omenjenih boleznih trikrat zapovrstjo opravimo tritedensko terapijo z uživanjem gline, z vmesnim desetdnevnim premorom, » svetuje magister farmacije Jože Kukman.
Kakšna je terapija z glino, če po vbodu klopa na koži opazimo značilen rdeč kolobar? »Poleg zdravljenja lymske borelioze z antibiotiki je dobro kar najhitreje začeti na to mesto polagati glinene obkladke, da iz kože čim prej povleče kar največ bakterij borelije in strupov.«
Kakšno terapijo nato priporočate pri lymski boreliozi? »Po prvi kuri antibiotične terapije je z uživanjem gline dobro počakati vsaj sedem dni. Vsaj toliko časa antibiotik še deluje v telesu. Poleg že omenjenega dolgotrajnega uživanja gline v prahu trikrat po tri tedne, z vmesnim desetdnevnim premorom, naredimo še kuro s polaganjem gline v obkladkih na obolela mesta. Po tem obdobju izmenično deset dni pijemo glino, deset dni pa ne. Zvečer damo v dva decilitra vode čajno žličko gline, zjutraj to spijemo. pri boreliozi si glinene obkladke navadno polagamo pet do deset dni. Uporabljene vsakokrat zavržemo. Glinene obkladke si polagamo na čelo in tilnik, saj ima največ bolnikov težave z glavobolom. Polagamo si jih tudi na sklepe, in na vsa mesta na telesu, kjer zaradi borelioze občutimo bolečine, »svetuje.
Kaj pa pri klopnem meningoencefalitisu? »Poleg antibiotičnega zdravljenja prav tako svetujem uživanje gline v enakem časovnem obdobju kot pri lyimski boreliozi in polaganje glinenih obkladkov, predvsem na čelo in tilnik, »je sklenil Jože Kukman.

Treba je verjeti! Mnogi so prepričani, da ena najkakovostnejših sivih glin prihaja iz okolice Komende. V Gmajnici pri Komendi z glino že od otroštva živi Janez Ferjuc, ki jo tam danes še edini koplje in po posebnih postopkih pripravlja tudi za uživanje. »Že moj oče je v naših gozdovih kopal glino za okoliške lončarje. Pred leti je k nam prišel glino pogledat pater Simon Ašič in mi pokazal, da je za uživanje primerna le njena spodnja plast. To upoštevam še danes. V tej glini je največ silicijevih spojin – silikatov, kar 60 odstotkov, kar je zelo pomembno, nimajo pa jih vse gline toliko. zadnja leta k meni prihaja tudi vse več zdravnikov, ki so se pri svojih pacientih prepričali, da glina res zdravi in pomaga. Vsakomur povem, da je glina izredno močna, zato ponavadi pri zdravljenju najprej povzroči poslabšanje zdravstvenega stanja. A to je dobro, saj pomeni, da se je v telesu začelo zdravljenje, »pripoveduje Janez Ferjuc.
»Ker glino sam pijem že več kot dve desetletji, vsako pomlad in jesen, ne poznam prehladov, grip in angin, prav tako kot tudi ne naši drugi družinski člani. A vseeno sem pred desetletjem po vbodu klopa zbolel za klopnim meningoencefalitisom. Ker sem vsak dan pil glineno vodo, sem bil že po treh dneh zdravljenja v bolnišnici tako dober, da sem lahko odšel domov. Zdravnik je bil zaradi hitrega izboljšanja zelo presenečen in mi je rekel, da je to najbrž zato, ker stalno živim z glino, ki je tako okrepila moje telo, «je povedal Ferjuc in dodal, da mu je že pater Ašič razložil, da glina najuspešneje zdravi bolezni kosti in mišic, slabokrvnost, slabo prebavo, težave s črevesjem, želodcem, ginekološke težave pri ženskah, kot so beli tok, boleče in neredne menstruacije ter ciste na maternici in jajčnikih. »Najpomembnejše je, da bolnik verjame in zaupa v zdravljenje z glino. Pri glini je treba vztrajati več mesecev. A že pater Ašič je dejal, da kar pozdravi glina, pozdravi dokončno,«je sklenil Ferjuc.

WordPress Themes