Category: Morda koga zanima

BEZGOV SIRUP

Za par litrov bezgovega sirupa potrebujemo:

– 3 litre domače pitne vode
– 3 kilograme sladkorja
– 7 limon (zrelih, rumenih)
– 2 grama citronske kisline (+/- 2 g po okusu)
– 45 bezgovih cvetov (lepih, naj se ne obletavajo in naj ne bodo gor kakšni žužki; 15 po litru torej)
– en velik pisker (recimo tam cca. 10 litrov je dovolj)
– prazne steklenice
– dovolj časa

Priprava

V pisker nalijete vodo in noter stresete sladkor ter premešate. Postavite na štedilnik in zavrete kombinacijo. Vmes malo mešajte, da je lepo tekoče in da se na dnu kaj ne zažge. Nato ugasnete plin in počakate, da se ta kombinacija ohladi. Medtem na kolobarje narežete oprane limone. Lupiti jih ni treba. Aham, kolobarji naj bodo 4 do 5 milimetrov debeli. No, ko je ona sladka zadevščina ohlajena, namočite prst noter in poskusite. Heh, sladkorna zagotovljena, če to piješ Kakor koli, nato dajte noter bezgove cvetove (brez hroščev) in jih potopite v sladkobno mešanico. Kojci zatem noter stresite še limone in zadevpčino premešajte. Izgleda zabavno, ne?
No, to je za danes vse. Pisker pokrijte in ga dajte na hladno mesto ter počakajte 24 ur.
Naslednji dan ima zadeva že prav lep vonj in še vedno sladek okus. Seveda, ko je pa sirup! Kaj vam je storiti? Polovite ven limonine kolobarje in bezgove svetove, nato pa v pisker iztisnite sok iz kolobarjev. Sedaj v bistvu lahko že poskusite in zadevo razredčite z vodo ter po potrebi dodate malo več citronke. Ja, to je trenutek, ko noter vržete tisto malo citronke. Za okus
Ko imate čas, pomijte steklenice, jih obrišite in segrejte. najbolje, da v pečici. Pa ne ravno pol ure na 250, heh. Toliko, da so fino tople in da pocrkajo bakterije. No, potem jih vzamete ven iz pečice (a bejž no!) ter jih ohladite (ja, saj vem, go figure..). Ja, morajo biti vsaj približno hladne. Nato v steklenico namestite lijak, v lijak pa drobno cedilko. Če se vam ne zdi dobra, pa dajte čez kako plenico ali star robec, hehe. Opran. Prelijte.
Tako.. Potem nalivate in nalijete do vrha (ja, tudi do dna, a predvsem do vrha) ter dobro zaprete. Če vam kaj ostane in ne pride do vrha, pustite in spijte tisti ali naslednji dan.
Flaške hranite v temnem in hladnem prostoru, odprte pa v hladilniku z zaprtimi vrati (da lučka ugasne).
Rok uporabnosti je.. Vsaj eno leto, če niste preveč fušali. Itak vam bo prej zmanjkalo, ne skrbite.

ZA ŽENSKE, KI ŽELIJO DOBRO IZGLEDATI

Petdnevni prehranski načrt

Da bi shujšali in čim hitreje pokurili maščobe, ki so se vam nabrale, povišajte vnos beljakovin in zmanjšajte vnos ogljikovih hidratov ter slane hrane. Petdnevni jedilnik lahko ponovite trikrat, tako da bo vaša dieta trajala največ 15 dni! V tem času bi morali zaradi zmanjšanega vnosa soli izgubiti približno kilogram do dva odvečne vode in pokuriti približno 3 kilograme maščob. Poleg tega boste najverjetneje izgubili še kakšen kilogram na račun zmanjšanja vnosa ogljikovih hidratov, ki so se pred tem kopičili v vaših jetrih in mišicah.

Če med dieto začutite lakoto, povečajte količino beljakovin – rib ali mesa – in zelenjave, nikakor ogljikovih hidratov. Pijte čaj, črno kavo in vodo, izogibajte se alkoholnim pijačam, sladkanim pijačam, gostim sokovom in smoothyjem, če ti niso na jedilniku. Med obroki si privoščite pest oreščkov ali pa sadež kot na primer jabolko, hruško, jagodičevje, pomarančo ali grenivko.

Prvi dan

– Zajtrk: dve trdno kuhani jajci, na žaru pečen paradižnik in na žaru popečene gobe.
– Kosilo: solata s tuno v naravnem soku, kumaricami in zelenjavo po želji, brez majoneznih prelivov – začinite z malo olivnega olja, kisom in zelo malo ali nič solite. Uporabite lahko tudi nemasten jogurt.
– Večerja: na trakce zrezano pusto puranje meso z zelenjavo (porom, gobami, korenjem …), pečeno na kapljici olivnega olja, mešana sadna solata iz pomaranč in grenivke.

Drugi dan

– Zajtrk: skleda ovsenih kosmičev s pustim mlekom in jagodičevjem, skodelica nesladkanega čaja ali črne kave.
– Kosilo: rezine pustega govejega mesa s paradižnikom in vodno krešo, jabolko.
– Večerja: na žaru pečen losos, na pari kuhan brokoli in druga zelenjava po želji, banana s pusto skuto.

Tretji dan

– Zajtrk: smoothy iz posnetega mleka, manj mastnega jogurta in svežega ali zamrznjenega jagodičevja.
– Kosilo: avokado z zeleno solato in manj mastnim prelivom, sadna solata iz manga in ananasa.
– Večerja: pečen piščanec z zelenjavo (na primer beluši, grahom in cvetačo).

Losos
Drugi dan si za večerjo privoščite lososa na žaru z obilico zelenjave.

Četrti dan

– Zajtrk: dve umešani jajci s svežim nasekljanim peteršiljem in čilijem.
– Kosilo: pečene paprike z zeleno solato in pustim namazom iz čičerike.
– Večerja: zelenjavni ali goveji doma narejeni burger z eno rezino polnozrnatega kruha in veliko zelenjave, brez majoneze in podobnih mastnih dodatkov.

Peti dan

– Zajtrk: rezina polnozrnatega kruha z na tanko namazanim arašidovim maslom, jabolko.
– Kosilo: pečeni repki rakcev z na kocke narezanim svežim paradižnikom in kumaricami, manj mastna solata, manjša lepinja.
– Večerja: Puranji ‘kebab’, narejen iz koščkov pustega mesa, paprike, gobic, češnjevca (vrsta paradižnika), brez kruha in nekaj žlicami kuhanega rjavega riža.
Ženska s čilijem v ustih
Čili zmanjšuje apetit in pomaga topiti odvečne maščobe, zato se mu nikar ne izogibajte.

Nasveti za zmanjšanje celulita

1. Ne kadite in izogibajte se direktnim sončnim žarkom, ki škodijo vaši koži.

2. Uživajte živila, ki vsebujejo čim več beljakovin, ki krepijo kožo in povzročijo, da so maščobne celice manj vidne. Jajca in arašidi so pri tem najbolj priporočljivi, saj vsebujejo lecitin, prav tako pa tudi špinača, soja, cvetača, solata in jabolka.

3. Jejte jagodičevje, jajčevce, rdeče zelje in rdečo čebulo, ki so bogat vir hranil in pigmentov. Ti krepijo drobne stene krvnih žil, ki oskrbujejo kožo s kisikom in hranilnimi snovmi ter izboljšujejo videz kože.

4. Začinite obroke s poprom in čilijem, ki vsebujeta veliko kapsaicina, hranila, ki povečuje pretok krvi in pomaga pri topljenju maščob.

5. Zeleni čaj in beli čaj sta odlična vira antioksidantov, ki krepijo krvne žile.

6.Popijte vsaj liter tekočine dnevno, saj boste tako preprečili dehidracijo kože in zmanjšali videz celulita.

“Čudovita, kakor breskev oblikovana zadnjica, je želja številnih žensk, ki redno trenirajo,“ pravi Nicki Waterman. “Čeprav je pri obliki zadnjice izjemno pomembna tudi genetika, jo je kljub temu s trdnim delom in veliko vaje mogoče preoblikovati.“ Tako svetuje redno izvajanje vaj za krepitev zadnjičnih mišic. “Vaje za zadnjico delajte vsak dan ali vsaj vsak drugi dan. Visoko intenzivna vadba bo pospešila vaš srčni utrip in metabolizem ter pomagala porabiti več maščob.“ Pred začetkom izvajanja vaj se seveda ogrejte, da bi preprečili poškodbe mišic.

1. vaja: Ležite na desnem boku, oprti na desni komolec. Stopalo naj bi dvignjeno navzgor tako, da boste videli prste na nogah, leva roka pa naj vam bo v oporo. Napnite še trebušne mišice, nato pa z vrhnjo nogo naredite zamah nazaj in zatem še naprej. Telo naj se pri tem ne premika, vaša glava naj bo pri miru. To ponovite desetkrat, zatem pa zamenjajte položaj in nogo. Po vaji 30 sekund počivajte in nadaljujte z drug vajo.

2. vaja: Uležite se na hrbet in pokrčite noge. Levo stopalo naj bo pri tem na tleh, desno nogo pa dvignite v zrak. Iz tega položaja privzdignite boke in zadnjice kolikor visoko lahko, zadržite položaj tri sekunde in nato spustite boke in zadnjico na tla. Ponovite desetkrat z vsako nogo in zatem počivajte 30 sekund.

3. vaja: Tecite na mestu, postopoma pa začnite vedno bolj dvigovati pete, dokler se ne boste začeli brcati v zadnjico. Bodite osredotočeni na to, da bo vaše telo vzravnano in da ne boste s petami udarjali ob tla. Vaš tek naj bo tih, komaj slišen. To počnite eno minuto, nato pa še minuto počivajte.

O tretji vaji naredite z vsako nogo po 20 izpadnih korakov, pri izvajanju le-teh pa pazite na kolena, ki morajo bite vedno naravnost nad gležnji in pravokotno na tla in ravno telesno držo. Nato počivajte 30 sekund in ponovite še enkrat vse tri vaje.

Zadnjico lahko okrepite tudi na drugačen način, če vam te vaje ne ustrezajo. Veliko, vsaj 45 minut na dan, hodite ali tecite, vpišite se na tečaj kickboxinga, tecite na eliptični napravi, izvajajte jogo, kolesarite in hodite čim več po stopnicah ali v klanec.

KAKO NAREDIMO SMAJLIJE

Facebook smajliji

EDIT: ispod smo stavili tablicu svih Facebook smajlija radi lakšeg korištenja da ne morate pamtiti sve kratice.
Smajlič‡ Naziv Kratica Smajlič‡ Naziv Kratica
Smile smile 🙂 🙂 :] =) Frown frown 🙁 🙁 :[ =(
Gasp gasp :-O :O 😮 😮 Grin grin 😀 😀 =D
Tongue tongue 😛 😛 :-p :p =P Wink wink 😉 😉
Curly lips curly lips :3 Kiss kiss :-* :*
Grumpy grumpy >:( >:-( Glasses glasses 😎 8) B-) B)
Sunglasses sunglasses 8-| 8| B-| B| Upset upset >:O >:-O >:o >:-o
Confused confused o.O O.o Shark shark (^^^)
Pacman pacman :v Squint squint -_-
Angel angel O:) O:-) Devil devil 3:) 3:-)
Unsure unsure :/ :-/ : :- Cry cry :'(
Chris Putnam Chris Putnam :putnam: Robot robot :|]
Heart heart <3 Kiki kiki ^_^ 42 42 :42: Penguin penguin <(“)

TRIDNEVNA POMLADANSKA ÄŒISTILNA DIETA (Zdravje)

Čiščenje telesa je izjemno pomembno za ohranjanje zdravja. Pred poletnimi dnevi je dobro, da svoje telo očistimo nezdrave hrane in tako v vroče dni vstopimo bolj vitalni.

Seveda je potrebno poudariti, da pri čistilnih dieta ne gre za hujšanje, marveč za čiščenje organizma in črevesja. Iz telesa tako pomagamo izločiti odpadne snovi in okoljske strupe. Tridnevna čistilna dieta je kot nalašč za to.

1. dan

* ves dan pijte veliko tekočine (čisto studenčico, mineralno vodo ali prekuhano vodo, ki ji po želji dodate čajno žličko limoninega soka ali vinskega kisa)
* 4-5 krat v dnevu spijte čist, sveže stisnjen sadni ali zelenjavni sok
* pijete lahko tudi nesladkan čaj ali zelenjavni sok, razredčen z vodo

2. dan

* sedaj že lahko jeste, vendar le sadje
* dovoljeno je katerokoli sadje v količinah po želji
* tako ko vstanete spijte veliko vode ter pred in po vsakem obroku – lahko tudi nesladkan čaj

3. dan

* zajtrk: presna hrana – sadje s probiotičnim jogurtom iz kozjega ali ovčjega mleka
* kosilo: presna solata iz listnate zelenjave in naribanega koreničevja, ki jo lahko obložite z rozinami in sončničnimi semeni, sladica: sadje
* večerja: zelenjavno juho ali na sopari kuhano zelenjavo, začinjeno je lahko s svojino omako ali omako miso
* pijte veliko vode!

Držite se jedilnika in vaš organizem bo ponovno ‘zadihal’.

KONDICIJA JE DOBRA ZA DOLGO ŽIVLJENJE (hrvaško)

Loša kondicija je opasnija od viška kilograma. Prema najnovijim istraživanjima fizička aktivnost je, kada su u pitanju bolesti krvnih sudova i opasnost od srčanog udara, važniji pokazatelj faktora rizika nego gojaznost. Ako imate i koji kilogram viška ili ste baš gojazni, a imate jako srce koje može da izdrži fizičke vježbe, u mnogo ste boljoj poziciji od nekog ko ima istu težinu, ali nema nimalo kondicije. Naravno, studija je potvrdila i da su gojazni ljudi bez kondicije znatno rizičnija grupa od vršnjaka bez problema viška kilograma, koji se bave rekreacijom ili sportom. “Kondicija u stvari odreč‘uje prognozu stanja pacijenata koji imaju bolest
srčane arterije”, kaže voč‘a istraživačkog projekta dr Francisko Lopez-Himenez, specijalista na Majo klinici u Minesoti. Istraživanjem je obuhvač‡eno 855 žena i muškaraca koji su prošli kroz rehabilitacioni program. Svi su u prošlosti imali srčani udar ili jake bolove u grudima, a neki su imali i operacije na srcu. Svakom je mjeren rezultat posle trčanja na pokretnoj traci – koliko je mogao da pretrči i koliko je kiseonika potrošio za to vreme, što su pokazatelji fizičke spreme. Kao indikator gojaznosti korišč‡en je indeks telesne mase, koji se računa tako što se telesna masa osobe u kilogramima podeli sa kvadratom visine u metrima. Pacijenti sa najmanjom težinom i dobrom kondicijom imaju, naravno, najbolje šanse da žive dugo. Duplo manje šanse imali su gojazni pacijenti, ali sa dobrom fizičkom spremom, dok je kod onih gojaznih i neaktivnih rizik od smrti tri puta več‡i. Rezultati kod ljudi sa slabijom kondicijom su bili poražavajuč‡i. Ispostavilo se da je rizik od smrti kod pacijenata sa viškom kilograma, koji imaju dobru kondiciju, manji nego kod mršavijih, koji nemaju nikakvu fizičku aktivnost. Drugim rečima, sve dok je osoba sa srčanim problemima aktivna, bez obzira na gojaznost, zadržava šanse da duže živi, prenosi “Dojče vele”. Dr Erik Ravusin, stručnjak iz Centra za biomedicinska istraživanja u Los Anč‘elesu, navodi nekoliko razloga zašto gojaznost nema toliki uticaj kao kondicija na poveč‡anje rizika od smrtnosti. “Debeli ljudi idu češč‡e kod doktora i uzimaju lekove za sniženje holesterola, što nije uzeto u obzir u studiji u Minesoti”, kaže dr Ravusin. “Takoč‘e gojazne osobe imaju več‡e energetske rezerve i tako se lakše nose sa bolestima.” Dr Lopez-Himenez poručuje da je lekcija jasna: “Radite na kondiciji. Lakše je poboljšati fizičku formu, nego smršati.”

Izvor: Mondo

VARUJTE SVOJE SRCE (Marijana Mandić)

Če se pojavi infarkt v možganih, govorimo o kapi. Tudi tukaj velja; čim manjša je zamašena žila, tem manj možganskih celic ob kapi odmre. Vsako leto umre v Sloveniji največ prebivalcev zaradi bolezni srca in žilja. Žalostno, če pomislimo, da je usoda srca zgolj v naših rokah. Ste denimo vedeli, da ena ura teka – skupaj v enem tednu – zmanjša tveganje za srčni infarkt za celih 42 odstotkov?
Srce upravičeno velja za življenjski motor, kajti vsako uro prečrpa po krvnem obtoku okoli 300 litrov krvi, kar ustreza približno trem kopalnim kadem vode. Kadar se ukvarjamo s športom, prestavi naš motor še nekaj prestav višje. Ob obremenitvah zmore srce vse do 1000 litrov na uro. Zmogljivost je zelo visoka, za kar se lahko zahvalimo samo dobro delujočemu krvno-žilnemu sistemu okoli srca. Če se zaradi nezdravega načina življenja oziroma katere od kroničnih bolezni pojavijo maščobne obloge na koronarnih žilah, čemur pravimo ateroskleroza, postane srce najprej slabše oskrbljeno z energijo in kisikom in ne zmore več polne zmogljivosti. Če pa poapnenje žil napreduje in zamaši eno od koronarnih žil, se pojavi infarkt. Kadar je pri tem prizadeta samo majhna krvna žila, odmre zelo majhen del srčnega tkiva. Od časa do časa to tudi opazimo. Takšen infarkt namreč povzroči določen čas trajajoče bolečine v prsih in se pozdravi brez posledic. Čim večja je prizadeta žila, tem večji je del srca, ki odmre. Lahko gre celo tako daleč, da srce povsem preneha delovati in pride do nenadnega zastoja srca. Če se pojavi infarkt v možganih, govorimo o kapi. Tudi tukaj velja; čim manjša je zamašena žila, tem manj možganskih celic ob kapi odmre.

Ali ste vedeli?

– Da traja le dvajset sekund, da kri zapusti neki organ in se vanj spet vrne, medtem pa steče skozi desno srce, pljuča in levo srce?
– Da steče pri mirujočem človeku v minuti skozi srce od štiri do pet litrov krvi?

Znaki, ki jih ne smete spregledati

Lahko se pričnejo že mesec ali dva pred infarktom, in sicer lahko čutite:
– Bolečino sredi prsnega koša, ki včasih izžareva tudi v roke. Čutiti je, kakor bi bil prsni koš ujet v primež, zato se ob njej pojavita bojazen, tesnoba.
– Ostro bolečino v vratu, ki se lahko seli tudi v obraz in zatilje.
– Nenadno omedlevico, slabost, potenje, ki lahko trajajo več ur.
– Nenadno močno utripanje srca.
Če opazite katero od naštetih znamenj, se namestite v udoben položaj in nemudoma pokličite rešilca. Nikar ne čakajte v upanju, da bo minilo!

Glavni igralci

Vsaka zdravstvena zgodba ima svoje igralce. Kateri so zajeti pri srčno-žilnih zapletih? Povišan krvni tlak, ki ga ima 39 odstotkov Slovencev, povišan holesterol, ima ga 74 odstotkov Slovencev, in nezdrava (bodisi prenizka ali previsoka) telesna teža. Le 38 odstotkov Slovencev se je po Cindyjevi raziskavi znašlo v razredu zdrave telesne teže. Polovica nas ni telesno aktivnih in kadi čez 20 odstotkov Slovencev.
Vsi našteti igralci tvorijo skupaj presnovni sindrom, ki ga številni imenujejo kar ‘smrtni kvartet’, na račun katerega je pri nas trenutno kar 145.000 srčno-žilnih bolnikov.

Odgovornost nosimo sami

Koliko in kaj bomo pojedli? Bomo vsak dan dovolj telesno aktivni? Bomo spoštovali tehtnico? Bomo kadili ali ne? Se bomo opijali? To so vprašanja naše svobodne odločitve. Moramo pa si prizadevati, da bo vsak vedel, kaj mu škoduje in kaj ga pred boleznijo varuje.
A v glavnem naj nam bo rdeča nit vseh naših prizadevanj za zdravo srce naslednje ugotovitev; ker vse komponente metaboličnega sindroma povzročita ali poslabšata prehrana z veliko maščobami in čezmerna telesna teža, je tudi cilj zdravljenja povsem jasen. Z zmanjšanjem telesne teže pozitivno vplivamo na številne zdravstvene motnje; znižajo se vrednosti maščob v krvi, prav tako krvni tlak, odpraviti je mogoče celo blago inzulinsko odpornost ali jo vsaj izboljšati.

 Da ‘smrtni kvartet’ ne bo imel nobenih možnosti, je treba predvsem zmanjšati telesno težo!

 Ena ura teka na teden zniža možnosti za bolezni srca za 42 odstotkov, pol ure hitre hoje dnevno za 18 odstotkov. Če hočemo ohraniti srce mlado skozi vse življenje, je pomembno, da uravnovesimo kalorije, ki jih zaužijemo in porabimo, pozitivne učinke gibanja in zdrave hrane pa bomo začutili že po šestih tednih.

Načrt za zdravo srce

‘’Ste jabolko ali hruška?’’ Tako nas je nagovarjal letak Društva za srce in ožilje ob letošnjem dnevu srca. Če pridobite maščobo večinoma v trebušnem predelu, imate t. i. jabolčno obliko debelosti. Hruškasta oblika postave pomeni, da se vam maščoba nabira na stegnih in zadnjici. Osebe z jabolčnim tipom debelosti imajo povišano tveganje za srčne bolezni – zato se morajo posebej potruditi, da bi ohranile zdravo telesno težo. Obseg pasu pri moškem ne bi smel znašati več kot 102 cm, pri ženski pa ne več kot 88 cm.
Visok krvni pritisk; nenehno drezanje visokega krvnega pritiska ob vsakem krvnem utripu, to pa je kar 120.000-krat v 24 urah, napravi koronarne arterije bolj krhke in neodporne proti maščobam. Krvni pritisk merite redno, vsaj dvakrat letno, in ga po potrebi znižujte z zdravili, predvsem pa z zdravo prehrano in rednim gibanjem. Po štiridesetem letu si dajte vsako drugo leto posneti elektrokardiogram.
Povišana raven holesterola; raven škodljivih maščob v krvi redno merite vsako drugo leto in pazite na zdravo prehrano. Ta naj vsebuje čim manj maščob živalskega izvora, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, jajca.
Kajenje; nobenega dvoma ni, da je kajenje nadvse škodljivo – tudi za srce. Dokazano je, da je pri ljudeh, ki pokadijo dnevno zavojček cigaret, tveganje za srčni infarkt kar dvakrat večje. Opustite cigarete!
Alkohol; pretirano uživanje alkohola (več kot dve merici na dan pri moškem in ena merica pri ženski, ena merica je 1 dcl vina ali 0,3 dcl žgane pijače ali 2,5 dcl piva) slabo vpliva na kemične presnove nekaterih krvnih maščob in na samo srce. Obstajajo pa dokazi, da je kozarček rdečega vina dnevno za srce dobrodošel, kajti vino ščiti pred nekaterimi prostimi radikali.
Poklic; povsem je obveljalo prepričanje, da so tako imenovani intelektualni poklici mnogo bolj izpostavljeni infarktu od rokodelskih delavskih. Seveda pa je treba bolj kot sam poklic upoštevati okolje, v katerem delate. Srčnih infarktov je veliko več med sedečimi poklici, kjer manjka telesnih vaj in so obroki preobilni.
Značaj; k bolezni pripomore stres, doživljanje in pogostnost stresa pa sta odvisni prav od vašega značaja. Tako so k infarktu veliko bolj nagnjeni nemirni, razburljivi ljudje, ki so strogi do sebe in drugih. Tisti, ki želijo imeti vse pod nadzorom, ki opravljajo več stvari naenkrat in dajejo vtis, da so močni, sposobni, neodvisni. Prav ljudje, ki dajejo občutek nenehne delavnosti (neredko naredijo ravno toliko kot mirnejši ljudje, le da z veliko več hrupa in blišča), so čustveno ranljivi, imajo občutek, da jim ljudje mečejo polena pod noge, zato so razočarani in frustrirani. Nič čudnega ni torej, da srčni infarkt vse pogosteje prizadene mlade ljudi v tridesetih letih, tako rekoč na višku njihove naporne kariere. Pomirite se s seboj in z ljudmi, ki vas obkrožajo. K izzivom pristopajte bolj dobrohotno in krotite tekmovalnega duha. Poiščite konjičke in čas, da boste v njih uživali. Veliko ste storili že, če ste spoznali, da tako ne gre več naprej in da je sprememba za vaše srce nujno potrebna.

‘’Delamo s srcem’’

Letošnji svetovni dan srca, 27. septembra, je bil zabeležen pod geslom ‘’Delamo s srcem’’. Kaj lahko storite za bolj zdravo delovno mesto v svojem kolektivu?
– Oblikujte športno ekipo ali se pridružite že obstoječi skupini ter o tem obvestite svoje sodelavce.
– Sprehodite se okoli stavbe ali telovadite med odmorom. V svoj delavnik vključite telesno dejavnost in k temu z lastnim zgledom spodbudite tudi druge.
– Svoje sodelavce poučite o koristih, ki jih prinaša redna telesna dejavnost.
– Pomagajte začetnikom, ki želijo postati aktivni.
– Uživajte zdravo hrano. Naročite si zdravi obrok ali pa hrano prinesite od doma.
– Pogovorite se z odgovorno osebo in ustvarite pogoje za zdravo delovno okolje.

KAKO LAHKO SAMI SEBI POMAGAMO, KO ZBOLIMO ZA RAKOM (Napisala Tanja)

Ta teden je posvečen boju proti raku. V Sloveniji letno za rakom zboli 12.000 ljudi, 6.000 jih umre. Ko človek zboli se nenadoma vpraša kaj je naredil narobe. Čeprav živimo v prepričanju, da dokaj zdravo jemo, je realnost precej drugačna.

Prehrana je najmočnejše orožje s katerim se lahko posameznik sam zoperstavi tej kruti bolezni, vključno seveda z medicino ali alternativo, odvisno zakaj se odloči. Kljub temu, da se o spremembi prehrane veliko govori, so ljudje, ki se soočajo s to boleznijo še vedno premalo informirani.

Za boljše razumevanje trditve, da je pravilna prehrana zelo pomembna, smo se obrnili na nutricionistko Aljo Dimic, ki svetuje v Centru za zdravo prehrano. Na prvo vprašanje nam takoj ponudi odgovor, da je to zato, ker je naša celica sestavljena iz OH, beljakovin in maščob. Če so naše celice nepravilno nahranjene, je njihovo optimalno delovanje okrnjeno in vsi naši človeški procesi ne delujejo pravilno. Rak je bolezen pri kateri se celice nenadzorovano delijo, spremenjene rakave celice rastejo in napadajo naša tkiva ter se vanja vraščajo ter se tako kopičijo v naših organih. Rakave celice se prehranjujejo s sladko in predelano hrano, zaradi katere se še pospešeno množijo.

V naslednjih vrsticah je Dimiceva poudarila najpomembnejša dejstva:

1. Ne pozabimo na beljakovine

Beljakovine so vir aminokislin, ki preprečujejo razkroj celic in pospešujejo izgradnjo novih.

Nasvet: Izbirajte rastlinske beljakovine, saj v nasprotju z živalskimi beljakovinami ne zakisajo organizma in so lažje prebavljive.

Vse potrebne beljakovine dobimo iz rastlinske hrane, iz kakovostnih stročnic, semen in oreščkov. Ne pozabimo pa na laneno seme, oreščke, oves in stročnice. Odlični so tudi kozji izdelki – kozje mleko, sirotka in skuta, saj delujejo antikarcinogeno, protibakterijsko in protialergijsko – Dimiceva priporoča knjigo dr. Johanne Budwig, Kozja skuta v kombinaciji z lanenim oljem.

2.Zelenjava

Nasvet: Uživajte veliko kapustnic, saj vsebujejo fitokemikalije, ki telesu pomagajo pri uničevanju rakastih celic.

Brokoli, zelje, brstični ohrovt in cvetača.

3. Omega 3 maščobne kisline

Omega 3-maščobne kisline pomagajo zavirati vnetja. Uporabljajte konopljino, laneno in svetlinovo olje, orehe in laneno seme.

Nasvet: Najboljši viri omega-3 (alfa-linolenske kisline) so laneno olje, semena konoplje in orehovo olje, bučne peške, orehi, losos, skuša, tun, mečarica, morski pes, postrv, sardine …

4.Začimbe:

Nasvet: Česen, kari, kurkuma, kajenski poper, ingver…vsebujejo več kot 200 biološko aktivnih učinkovin, ki delujejo kot antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik…

5. Antioksidanti in vitamin C

Antioksidanti so snovi, ki upočasnijo in preprečijo oksidacijo celic.

Nasvet: Najbogatejša naravna vira antioksidantov in vitamina C sta sveže sadje in zelenjava: borovnice, pomaranče, črni ribez, kivi, grenivka, limone, peteršilj, brokoli, cvetača, špinača, paradižnik.

Kupujte sezonska živila, saj so bogatejša z vitaminom C.

6.Marelične peške

Nasvet: Marelice in njihova jedrca vsebujejo snov laetril ali amigdalin, kar je drugo ime za vitamin B17, ki se sprosti ob rakavi celici in raka – ubije.

Laetrile, se nanaša na koncentrirani izvleček iz mareličnih pečk. Laetril dokazano uničuje rakave celice in je del holističnega zdravljenja, ki vključuje prehransko terapijo, ki je prilagojena posamezniku ( z malo ali nič živalskih beljakovin) in detoksifikacijo organizma.

7. Razkisanje telesa – bazični prah

Ko smo zdravi ima naša slina pH vrednost v razponu med 7.5 in 7.1, rakavi bolniki imajo vrednosti okoli 4.5.

Rakave celice lahko živijo le v kislem okolju, v bazičnem pa ne, torej moramo najprej poskrbeti za bazičnost našega telesa. Razkisanje organizma je nujno potrebno, saj bomo le tako, ko bo naše okolje bazično, lahko sprejemali pomembne vitamine in minerale iz hranil in z njimi tudi v resnici nahranili naše celice. Kadar smo prezakisani, jih telo porablja le za nevtralizacijo odvečnih kislin in ne za hranjenje naših zdravih celic.

Nasvet: Uživanje bazičnega prahu, ki je mešanica naravnih rastlin in zelišč, je prvi korak, ki ga moramo narediti, da nam bo zdrava prehrana resnično pomagala in bo nahranila naše celice.

In še nekaj kratkih nasvetov Alje Dimic:

– sveže stisnjen česen je do sedaj najboljši vir za protirakave mešanice;

– zeleni čaj vsebuje veliko količino katehinov, ki se ponašajo z mnogimi protirakastimi lastnostmi;

– jejte veliko brusnic;

– za povečanje omega-3 maščobne kisline je potrebno jesti “mastne” ribe (sardine, losos in skuša) enkrat ali dvakrat tedensko oziroma dodajte v vaš zajtrk s kosmiči eno žličko lanenih semen. Laneno seme je v zadnjem obdobju postalo zelo popularno, saj predstavlja bogat vir Omega-3 esencialnih maščobnih kislin, poznanih tudi kot Alfa Linoleične (ALA). Raziskave so pokazale, da laneno seme deluje preventivno pred obolelostjo pred rakom;

– jejte dvakrat tedensko paradižnikovo omako (bolj učinkovita kot surov paradižnik) in tveganje za obolenjem raka na prostati se bo zmanjšalo za 25 odstotkov;

– citrusi so bistvena hrana v boju proti raku, kajti delujejo direktno na rakaste celice. Topna prehranska vlaknina pektin, ki je tako učinkovit pri ohranjanju zdravega srca, deluje tudi kot snov, ki preprečuje raka. Topna prehranska vlaknina pektin, ki je tako učinkovit pri ohranjanju zdravega srca, deluje tudi kot snov, ki preprečuje raka. Vsebuje namreč zaviralce (antagoniste) rasti, ki se bodo mogoče celo še izkazali kot zaviralci tumorjev;

– dnevno bi bilo potrebno zaužiti 50 g soje. Zdravilne učinke pripisujejo izoflavonom v soji, ki jim pravijo tudi rastlinski estrogeni ali fitoestrogeni. Fitoestrogeni delujejo podobno kot človeški estrogeni, vendar v blažji obliki. Ti dve vrsti izoflavonov pomagata preprečevati tiste vrste raka, ki so povezane s hormoni, na primer raka na dojkah in na prostati;

– dnevno zauživanje 40 g temne čokolade (čokolada, ki vsebuje več kot 70 odstotkov kakava) ima pozitivne učinke na zdravje in naj zamenja ali zmanjša tiste sladkarije, ki nimajo fitokemikalij;

– ingver sodi med varovalna, za zdravje najpomembnejša živila. Je močan antioksidant, ki sodi med najučinkovitejša naravna zdravila proti raku;

– nove raziskave kažejo, da uživanje olivnega olja zmanjšuje tveganje za rak dojke in debelega črevesja.

Objava izraža mnenja avtorja vsebine, pri čemer Lifestyle natural ne odgovarja za točnost podatkov.

Nasprotniki vitamina B 17 imajo dober izgovor: ta snov namreč vsebuje cianid, ki je na slabem glasu kot modra galica (bakrov sulfat s kristalno vodo) in je strupen. A dejstva govorijo drugače: še nikdar ni nihče umrl ob uživanju vitamina B 17. Ta snov je namreč zelo “inteligentna”. Dr. Krebs je ugotovil, da B 17 sestoji iz ene molekule hidrogencianida (modra galica), ene molekule benzaldehida (sredstvo proti bolečinam) in dveh molekul glukoze (grozdni sladkor, monosaharid). Obe prvi snovi sta močna strupa, ki sama lahko povzročita smrt. Njuna kombinacija znotraj vitamina B 17 pa je stabilna, kemično neaktivna in nestrupena. To spojino lahko stre samo encim beta-glukozidaza. Ta encim je sicer prisoten v vsem telesu, na tistih mestih pa, kjer so se stvorile rakave celice, se nahaja v ogromnih količinah. Beta-glukozidaza razpara molekulo B 17 na tistem mestu, kjer se je stvoril rak. Oba strupa se sinergetsko spojita in s tem ustvarita superstrup, ki je nekajkrat močnejši, kot sta obe snovi v izoliranem stanju. Zahvaljujoč selektivni strupenosti molekule B 17 zadane rakavo celico kemična smrt. Encim rhodaneza prevzame pri tem nadzorno funkcijo. V telesu ga je zelo malo po celem telesu, ni ga pa tam, kjer so se naredile rakave celice! Ko B 17 pride v stik z zdravimi celicami, rhodaneza razstrupi cianid (iz modre galice) in oksidira skupino benzaldehidov, kar seveda pomeni, da B 17 postane aktiven z zelo ostro natančnostjo samo na mestih, ki jih je napadel rak, ne pa na zdravem tkivu. Oba stranska produkta, ki nastaneta kot reakcija z rhodanezom – namreč tiocianat in benzojeva kislina -, pa celo obogatita zdrave celice s hranilnimi snovmi. Če pa je teh snovi preveč, se izločajo z urinom.

Å e enkrat poudarjamo: v laetrilu ni “prostega” vodikovega cianida. Å ele ko pride laetril v stik z encimom beta-glukozidaza, tvori dve molekuli glukoze, grozdnega sladkorja, eno molekulo bezaldehida in eno vodikovega cianida – hidrogenski cianid – HCN. Samo rakava celica vsebuje ta encim. Ključna beseda pri tej zadevi je, da mora HCN šele nastati, saj ne plava prosto v laetrilu in se potem sprosti, ampak mora biti oblikovan. Encim beta-glukosidaza in samo ta encim lahko tvori HCN iz laetrila. Če ni v telesu rakavih celic, potem tudi ni beta-glukosidaze, če te ni, HCN ne more nastati iz laetrila. Benzaldehid, ki se oblikuje ob tej kemični reakciji, je za rakavo celico skrajno strupen.

MACA, ČUDEŽ NARAVE (Miša Čermak)

Uživajo jo Nasini astronavti, nekateri slovenski ginekologi, le zakaj za vraga je ne bi poskusila tudi sama, sem se spraševala, ko sem vihala nos nad kozarcem z vodo, v kateri se je raztapljal na drobno zmlet svetlo rjav koren rastline maca, ki raste v perujskih Andih. Tudi pri nas spada med prehranska dopolnila, čeprav viri, članki, pričevanja in tudi predavanje avstralske znanstvenice dr. Lily Stojanovske na simpoziju slovenskih in hrvaških znanstvenikov s področja menopavze in andropavze pred dvema letoma kažejo, da je maca veliko več. Njeni pozitivni učinki so presenetljivi: okrepi vitalnost in vzdržljivost, zmanjšuje čustven odziv na stres, dviguje libido, vpliva na plodnost pri obeh spolih, bistveno izboljšuje počutje v menopavzi in andropavzi, uravnava težo, izboljšuje kakovost kože, las ter še in še. Ljudje, ki jo uživajo, to potrjujejo. S čudežno, čudodelno rastlino me je seznanil glasbeni znanec Iztok Černe, ki maco uživa že tri leta, prav tako njegova družina. »Na potovanju po Maroku mi jo je ponudil španski turist. Običajno ne pokusim prehranskih dopolnil, ki jih oglašujejo, ampak samo tista, o katerih po oceni sestavin in tudi internetnem ter drugem iskanju informacij menim, da so tega vredna. Tako sem užival Q10, alge, ginseng, ginko, vendar se kljub temu, da sem jih jemal kar dolgo, nisem počutil bolje – no, slabše pa tudi ne. Ker se mi je zdelo učinkovanje mace zanimivo, sem se odločil, da jo preizkusim – ne da bi kaj pričakoval. Na moje veliko presenečenje sem že po enem tednu začutil pozitivne učinke, tako psihične kot fizične. Čeprav nimam občutka, da sem nervozen tip, mi drobni vsakdanji problemi niso več vzbujali nekakšne drobne napetosti, sočasno pa se je kljub umirjenosti okrepilo čutno zaznavanje, povečala sta se energija in občutek zadovoljstva. Ko sem bral o maci na internetu, sem ugotovil, da so ti pozitivni psihološki učinki posledica njenega vpliva na zmanjšanje ravni stresnega hormona kortizola v organizmu – in s tem na povečanje ravni hormona zadovoljstva, serotonina (imenujejo ga tudi hormon sreče, op. a.). Zdaj imam precej več energije tako pri delu kot pri športu.«
Uporabljali so jo že Inki. A kaj je maca, kje rase in kaj je v njej tako čudežnega, da pomaga telesu in duši – ob tem pa ne vsebuje rastlinskih hormonov, poživil ali kakršnihkoli dodatkov, niti glutena in sladkorja, je brez neželenih učinkov in jo lahko uživamo sočasno z zdravili ali drugimi prehranskimi dopolnili? Maca je staro inkovsko ime za zdravilno rastlino, ki raste visoko v perujskih Andih. Je edina užitna rastlina, ki uspeva na nadmorski višini več kot 4400 m, torej rase v ekstremnih vremenskih razmerah (velike temperaturne razlike, visok UV-faktor, pomanjkanje kisika in močan veter). Svojo moč črpa iz vulkanske zemlje, bogate z minerali, za svojo zaščito in preživetje pa vsebuje kar petinpetdeset pomembnih aktivnih hranil, ki so pomembna tudi za človeški organizem. Uživamo koren mace, ki se posuši in zmelje brez kakršnihkoli dodatkov, tako da ostanejo razmerja snovi enaka, kot jih je ustvarila narava. Najkakovostnejša je tista maca, ki jo pridelujejo na najvišji možni nadmorski višini s kolobarjenjem – kar pomeni, da jo lahko v isto zemljo zasadijo le vsakih pet let. Odkar je bolj znana, jo pridelujejo tudi niže, nekateri celo brez kolobarjenja, tako da je treba biti pri nakupu pozoren in kupovati pri preverjenih prodajalcih. Zdravilno moč korena so poznali že inkovski vladarji, saj so jo dajali vojščakom pred borbo, da so bili močnejši. Ko so Å panci zavzeli inkovsko državo, so jim morali domačini dajati maco kot davek. Pošiljali so jo v Å panijo in tam so jo, potem ko so spoznali njene pozitivne učinke, uživali tudi na dvoru. Uživali pa so jo tudi španski zavojevalci v Andih, s čimer so zdravili svojo neplodnost – ta je bila posledica nevajenosti na življenje v visokogorju. Maco so dajali celo konjem in kobilam za plodnost. Pozneje je zunaj Andov znanje o tej rastlini utonilo v pozabo. Okoli leta 1960 pa je perujska znanstvenica dr. Gloria Chacon začela raziskovati to rastlino in jo tudi predstavila svetu.
Skrivnost mace. Ugotovila je, da je maca bogat vir vitaminov, mineralov, aminokislin (vsebuje jih kar devetnajst od skupno dvajsetih!) in nenasičenih maščob. Poleg tega vsebuje štiri alkaloide, ki so svojstveni samo za maco in jih je poimenovala: macaina 1, 2, 3 in 4. Učinkovanje mace je, pravi, sinergija vseh pomembnih hranilnih snovi in teh alkaloidov. Učinkuje na žlezo hipofizo, nekako jo pomladi in spodbuja, da izloča hormone v svojstvenem razmerju za vsakega človeka. Hipofiza s hormoni kontrolira druge žleze (ščitnico, nadledvično žlezo, pankreas, spolne žleze …), te pa posledično uravnavajo delovanje vseh organov.
Najizrazitejši učinki pa so (maca blaži tudi simptome PMS in uravnava menstrualni ciklus) pri ženskah v menopavzi. Vročinski valovi bistveno oslabijo ali pa popolnoma izginejo. Ker je tudi depresivnih občutkov manj, se razpoloženje izboljša. V veliki meri olajša vse fizične težave, ki spremljajo menopavzo, ko postane menstruacija neredna, se to dostikrat zopet uredi. Kar je zelo pomembno, ker se organizem hitreje stara, ko se poruši hormonsko ravnovesje in zniža raven hormonov. Tudi zunanjost ostaja mladostnejša (videz kože, sijoči lasje, čvrsti nohti …).Ameriška znanstvenica dr. Viana Mueller je z analizami ugotovila, da pri nadomestni hormonski terapiji, v kateri se uživajo hormoni v kemični obliki, žleze, ki proizvajajo hormone, običajno zakrknejo in lahko celo nehajo proizvajati hormone.

KAVA – ÄŒRNA ENERGIJA (Tili Kojić)

Kavo sem oboževala, še preden sem jo pravzaprav poskusila. Že samo njen vonj! Kot otrok sem vedno hotela biti zraven, ko so odpirali nov zavojček kave. Piti sem jo začela v študentskih letih, in sicer cele lonce, da smo lahko prebedeli vse noči, ko smo študirali za izpite. In zavezanost dišečemu črnemu zvarku je ostala. Samo nekaj je kalilo užitek. V osemdesetih letih so bili namreč strokovnjaki za prehrano odločeni, da je s pitjem kave nekaj narobe. V stotinah študij so skušali odkriti nevarnosti pitja kave in ji skušali pripisati marsikaj, od visokega krvnega tlaka do raka. Pred nekaj leti pa so v članku v ameriški reviji Jejmo dobro (Eating Well) objavili pregled izsledkov teh študij in prišli do presenetljivega odkritja: uživanje kave se je, tudi če pijemo večje odmerke tega visokooktanskega napitka, pokazalo kot razmeroma varno za večino odraslih oseb. Skuhalo pa se je še večje presenečenje. Skodelica ali dve kave, nemara celo tri so lahko celo koristne za vaše zdravje. Poročila eno za drugim navajajo povezavo pitja kave s “stranskimi” koristmi za zdravje, ki ga prinaša. Po enem od njih pivci kave zmanjšujejo možnost za nastanek žolčnih kamnov. Drugo pravi, da pitje kave zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni. Prvo je poročilo znanstvenikov s kalifornijske univerze v Irvinu, ki so preučevali zdravje in navade več kot 13 tisoč prebivalcev upokojenske skupnosti, in sicer več kot enaindvajset let. Pri upokojencih, ki so popili vsaj eno skodelico kave na dan, je bila možnost, da bodo umrli, za celih deset odstotkov manjša. Alan Leviton, epidemiolog s harvardske medicinske univerze, ki že skoraj petindvajset let preučuje študije in raziskave o kavi ter popije po dve skodelici kave na dan, pravi, da že leta obstajajo dokazi o koristnih učinkih kave. Na drugi strani so v študijah vedno izhajali iz domneve, da je kava najbrž škodljiva, zato so se bolj usmerjali na iskanje negativnih posledic na zdravje.

Dehidracija

Ker se krepi izločanje urina, kofein pospešuje izločanje tekočine iz telesa. Zato napitki s kofeinom pravzaprav izzivajo in ne gasijo žejo. Posledica vsega tega je vse večja dehidracija organizma. Zato je jasno, da mladi, ki gasijo žejo z energetskimi napitki, pravzaprav škodujejo svojemu organizmu.

Pogosto so bili v zmoti

Starejše študije so kazale na povezavo med pitjem kave in rakom, dokler niso raziskovalci podrobneje preučili podatke in odkrili, da je pravi krivec pravzaprav cigareta ob kavi in ne pitje kave. Zdaj se začenjajo zbirajo dokazi, da je pitje kave lahko celo koristno, toda potrebna bo določena kritična masa rezultatov v drugi smeri, preden se bo razmišljanje začelo spreminjati. Toda spremembe so že nastopile.

Proti žolčnim kamnom?

Ena od prvih dobrih novic o kavi se je pokazala, ko so laboratorijski raziskovalci ugotovili, da kofein lahko skrči žolčne kamne kalcificirane kamenčke, ki včasih povzročijo napad, ki ga spremljajo hude bolečine. Epidemiologa Michaela Leitzmanna je zanimalo, ali redni pivci kave lahko znižajo tveganje za nastanek bolezni žolčnika in žolčnih kamnov. S kolegi je pregledal podatke o zdravju in prehrani, ki so jih zbrali v treh desetletjih pri več kot 46 tisoč moških in več kot 80 tisoč ženskah. Pokazalo se je, da so bili žolčni kamni pri pivcih kave manj pogosti kot pri tistih, ki so se kavi izogibali.
Omenjene študije sicer ne dokazujejo vzroka in učinka. Lahko da pivci kave počnejo še kaj drugega, čemur bi lahko pripisali zniževanje tveganja. Kljub temu imajo podatki že zaradi velikosti vzorca več kot 125 tisoč ljudi svojo težo. In učinek je bil odvisen od odmerka več kave ko so ljudje spili, manjše so bile njihove možnosti za nastanek žolčnih kamnov. Pri tistih, ki so pili po eno skodelico kave na dan, je bilo tveganje manjše za 13 odstotkov, pri tistih, ki so pili po dve, je bilo manjše za 21 odstotkov, pri ljudeh, ki so spili po štiri ali več skodelic kave na dan, pa je bilo tveganje manjše za 33 odstotkov.

Manjše tveganje za parkinsonovo?

Druga dobra novica je bilo filtriranje. Na temelju podatkov iz študij, opravljenih na isti populaciji, so še ugotovili, da so imeli moški pivci kave manjšo možnost za razvoj parkinsonove bolezni, stanja, ki moti možganski nadzor nad gibanjem in ravnotežjem. Tudi pri ženskah so ugotovili koristi. Toda medtem ko so se zdeli moški bolj zaščiteni pred parkinsonovo boleznijo, če so spili več kave, so se koristi pri ženskah pokazale, če so pile po eno do tri skodelice kave na dan. V naslednji analizi je epidemiolog Frank Hu ugotovil, da pivci kave znižujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Moški, ki so spili po šest skodelic kave na dan, so prepolovili tveganje za nastanek bolezni v primerjavi s tistimi, ki so kavo pili samo občasno. Ženske so znižale svoje tveganje za približno 30 odstotkov. Lahko da so ti izsledki gola naključja, toda čedalje več študij potrjuje prednosti pitja kave. Ko so raziskovalci na oddelku za vojne veterane v Honoluluju pregledali podatke o več kot osem tisoč moških, ki so jim sledili več kot tri desetletja, so ugotovili, da so pivci kave znižali tveganje za razvoj parkinsonove bolezni. V študiji, ki je zajela 17.111 moških in žensk, leta 2002 objavljeni v britanski medicinski reviji The Lancet, so nizozemski raziskovalci poročali, da ljudje, ki popijejo po sedem skodelic kave na dan, prepolovijo tveganje za razvoj diabetesa v primerjavi s tistimi, ki spijejo po dve skodelici ali manj. Å vedska študija, objavljena 2004, ki je kar 18 let zasledovala 1361 žensk, je odkrila naslednje: več kave ko popije ženska, manjše so njene možnosti za razvoj sladkorne bolezni.

Kje se skriva kofein

Kokakola 130 mg
Pločevinka energetske pijače (250 ml) 90 mg
Espresso (45 ml) 100 mg
Turška kava (85 ml) od 40 do 70 mg
Skodelica kave brez kofeina od 3 do 4 mg
Ledeni čaj (300 m) 50 mg
Indijski čaj (200 ml) od 50 do 70 mg

Kaj je pravzaprav v skodelici kave?

Kofein je njena najbolj znana sestavina, toda kava je kemično zelo zapletena, zato skodelica kave vsebuje na stotine snovi, od katerih jih nekaj šele začenjamo spoznavati. Kofein v kavi je razlog, da se ji nekateri ljudje popolnoma izogibajo ali pa uživajo dekofenizirano različico. Ironično, toda prav kofein je glavni “krivec” za nekatere zaščitne lastnosti kave. V Leitzmannovi študiji o žolčnih kamnih, na primer, je bilo z znižanim tveganjem povezana kava s kofeinom in ne dekofenizirana različica. Tudi študije o parkinsonovi bolezni so ugotavljale, da zaščito ponuja kofein (v obeh študijah so ugotovili, da tveganje znižuje tudi uživanje kofeina iz drugih virov, kot so čaj ali kola).

Bogat vir antioksidantov

Kava se je izkazala tudi kot bogat vir antioksidantov, snovi, ki jih najdemo v sadju ter zelenjavi in ki zavira škodo, ki jo celicam povzročajo reaktivni kisikovi atomi. Antioksidanti sestavljajo okoli deset odstotkov nepraženih kavnih zrn, kofein pa le približno odstotek.

Kvinidi

Druge, na novo odkrite snovi, bodo najbrž pomagale razložiti zmanjšano tveganja za razvoj sladkorne bolezni pri pivcih kave. Znanstveniki raziskujejo snovi, imenovane kvinidi, ki so za kavo edinstveni in nastajajo med postopkom praženja. Kot kaže, kvinidi izboljšujejo sposobnost jeter, da presnavljajo glukozo, kar lahko ohrani ravni krvnega sladkorja na enotni stopnji, to pa nas varuje pred diabetesom. Nemški raziskovalci z Univerze v Münstru so nedavno poročali o odkritju antioksidanta, imenovanega metilpiridin, ki ga najdemo skoraj izključno v praženih kavnih zrnih in ki lahko pomaga v boju proti raku.
Raziskave o antioksidantskih močeh kave se šele začenjajo, toda zgodnje ugotovitve so spodbudne. S študijo, ki so jo lani opravili angleški strokovnjaki z Univerze v Glasgowu, so ugotovili, da kava vsebuje takšne ravni antioksidantov, kot jih najdemo v črnem čaju, in da posebna mešanica antioksidantov v kavi lahko hitreje preide v krvni obtok. V študiji, ki so jo opravili na Norveškem, domovini strastnih pivcev in ljubiteljev kave, so ugotovili, da kava vsebuje več antioksidantov kot karkoli drugega na našem jedilniku.
Å e nekaj me je zanimalo:

Kaj daje kofeinu v kavi njegov učinek?

In ali nas kofein dejansko ohranja budne, celo bolj storilne? Zgodaj zjutraj je to pijača, ki jo največkrat popijemo. In roko na srce, ne zaradi njenega antioksidantskega učinka, marveč zaradi poživljajočega učinka kofeina..
Kofein deluje tako, da blokira receptorje snovi, imenovane adenozin, ki sicer spodbuja spanje. Raven adenozina čez dan narašča. Dlje ko ste pokonci, višje ravni adenozina boste dosegli. Z blokiranjem receptorjev adenozina se kofein zoperstavi zaspanosti, zaradi česar se ljudje počutijo bolj budni in pozorni. Zaradi kave ne bomo pametnejši, lahko pa izboljša hitrost in točnost našega mentalnega odgovora. Skrbno odmerjanje kofeina bi lahko izboljšalo delovanje in preprečilo nesreče pri ljudeh z dolgimi delavniki, kot so medicinski delavci, gasilci in reševalci. Večina ljudi pa uživa kofein popolnoma napačno, in sicer tako, da spije skodelico ali dve zjutraj. To je pravzaprav zadnje, kar potrebujemo, saj je zjutraj raven adenozina najnižja. Bolje je začeti piti kavo sredi dneva in jo odmerjati skozi popoldan, seveda če je vaš cilj ubraniti se zaspanosti.
Toda milijoni odvisnikov od kave se vendar ne morejo motiti in verjetno imajo kak razlog za to, da je njihova prva jutranja misel posvečena kavi. Seveda obstaja, in sicer stanje, imenovano spalna lenobnost. Nekateri ljudje imajo večje težave pri prehodu iz spanja v budnost. Trpijo za nekakšno motnjo mentalne funkcije, včasih še dve uri po tem, ko se zbudijo. Kofein v kavi pospeši ta proces.

Nevarne kombinacije

Mešanje alkohola z napitki, v katerih je kofein, lahko povzročijo veliko škodo. Ko so pred nekaj leti na Å vedskem ugotovili, da so trije mladi ljudje umrli zaradi mešanja energetskih napitkov in vodke, so se zdravstvene službe v vseh medijih oglasile z opozorilom, da mešanje alkohola in energetskih napitkov lahko pripelje do številnih zdravstvenih težav.

Ali obstaja kak razlog, zakaj ne bi ljubili kave?

Pravzaprav jih je malo. Ljudem z nerednim srčnim utripom pogosto svetujejo, naj se izogibajo kofeinu, zaradi skrbi, da bi to lahko poslabšalo aritmijo. In če imate težave s spanjem, poskusite zmanjšati uživanje kofeina, da bi se prepričali, ali je to tisto, kar vas moti na poti do vašega počitka.
Pogosti so tudi nasveti nosečnicam, naj omejijo uživanje kofeina iz vseh virov. Razlog je v tem, da kofein povečuje tveganje za splav, čeprav se glede tega ne strinjajo vsi strokovnjaki. Eden od signalov zdrave nosečnosti je, da nosečnica začasno izgubi okus za kavo. S pretiranim uživanjem kofeina je povezana tudi nizka porodna teža in ker kofein prehaja v materino mleko, pediatri svetujejo doječim materam, naj se izogibajo pitju kave.
Glede na zadnje dobre novice o kavi, bi vprašanje verjetno morali obrniti. Ali naj ljudje, ki ne pijejo kave, razmislijo o tem, da bi si natočili skodelico ali dve?

Aritmija

Pijačam, ki vsebujejo kofein, kot so kava, energetski in kola napitki, bi se morali izogibati preobčutljive osebe, otroci in nosečnice. Predoziranje s kofeinom, zlasti če ga mešamo z alkoholom, lahko izzove aritmijo ali nepravilno bitje srca, a tudi kardiovaskularni kolaps.

Kava ni univerzalni napitek

Spodbudna kot so zadnja dognanja, jih vendarle morajo potrditi še druge študije. Znanstveniki morajo bolje razumeti, kaj je v kavi in kako deluje na telo. Konec koncev bodo zlasti za resne bolezni, kot sta parkinsonova in diabetes, aktivne snovi, odkrite v kavi, najbrž sintetizirali v zdravila, tako da bo mogoče odmerek skrbno vzdrževati. Nekaj farmacevtskih družb je že začelo raziskovati te možnosti. Kar zadeva antioksidante, jih lahko dobite v vrsti živil, od čajev do pomaranč. Če spadate med tiste, ki že uživajo v skodelici ali dveh, so zadnje ugotovitve še en razlog za slavljenje čutne naslade, ki jo daje kava. Sporočilo je, da pitje kave za večino ljudi ni nevarno. Če pa se bo pokazalo, da je to nekaj koristnega, toliko bolje.

Učinek kave na Balzaca

Znanstveniki niso prvi, ki so odkrili vrline “brnenja”, ki ga dobimo od pitja kave. Pisatelji so jo slavili že dolgo tega. Honore de Balzac je na primer rekel, da se, ko popije skodelico kave, “takoj zgodi splošna zmešnjava ideje se začnejo premikati kot bataljoni velike vojske na bojnem polju, stvari, ki se jih spomnimo, začnejo prihajati v hrupnem galopu, lahka konjenica prispodob ustvari veličastno spremembo… vzide nasmeh in papir je prekrit s črnilom …”

Usodna kombinacija

Mladi so zelo hitro sprejeli energetske napitke, v prepričanju, da jih lahko pijejo v neomejenih količinah. Napitki, ki dajejo moč, so postali zelo modni in trendovski. Toda proizvajalci niso predvideli mešanje teh napitkov z alkoholom, a tudi tega ne, da je veliko oseb občutljivih na alkohol in kofein.

Stimulans in depresant

Znani so medsebojni vplivi zdravil in alkohola, in vsi vemo, da jih ne smemo mešati. Čeprav energetski napitki niso zdravila, so dogajanja v organizmu podobna. Dve nasprotji se ne prenašata kofein je stimulans (spodbuja dejavnost), alkohol pa je depresant (umirja). Torej oba delujeta na možgane. Če pa jih uživamo v večjih količinah (in mladi to pogosto počnejo), ima to lahko za posledico tudi srčno-žilni napad. Kdor ga preživi, teh dveh snovi zagotovo ne bo več mešal. Toda nista sporna samo kofein in alkohol v napitkih. V energetskih napitkih pogosto najdemo tudi efedrin, ko pa se pomešajo te tri snovi, je njihovo delovanje podobno delovanju ekstazija. Do naglega kolapsa ni več daleč. V ZDA so tako prepovedali uporabo efedrina, dejanske učinke kofeina na organizem pa so odkrili šele nedavno.

Kofein in glavobol

Skodelica espressa vsebuje približno 60 mg kofeina, liter kola napitka približno 130 mg, v eni pločevinki (250 ml) energetskega napitka pa je približno 90 mg kofeina. V čaju poleg kofeina najdemo še druge alkaloide, kot sta teofilin in teobromin. Od čokolade do toplega kakava, vsi izdelki, katerih glavna sestavina je kakav, tudi vsebujejo kofein. Ne gre pozabiti, da je kofein sestavina številnih sredstev za lajšanje bolečine (v količinah od 60 do 200 mg), a tudi, da kofein v velikih količinah lahko povzroči glavobol.

Učinek po 15. minutah

Že četrt ure po tem, ko smo spili napitek, kofein pride v kri. Ker deluje spodbuja centralni živčni sistem, pospešuje delovanje srca, zaradi česar je telo bolje oskrbovano s kisikom.

Za boljše razpoloženje

Kofein pospešuje porabo kalorij, dihanje, izločanje urina in želodčne kisline. Potem ko smo zaužili kofein, zelo hitro pride do izboljšanja razpoloženja, boljše koncentracije in motivacije (blaga evforija), toda takšno stanje traja razmeroma kratek čas, od 30 do 60 minut. Tedaj nastopi druga, depresivna faza. Večji odmerek kofeina stanja ne izboljša, ampak ga poslabša; pogosteje ko se uporablja, slabše deluje. Če spijete štiri pločevinke energetskega napitka, boste vnesli v telo približno 350 mg kofeina, kar je dovolj za evforijo v prvi, depresijo v drugi in nespečnost v tretji fazi.

Razbijanje srca in bes

Mednarodni Olimpijski odbor obravnava kofein kot drogo in kaznuje tekmovalca/tekmovalko, če v urinu najdejo velik delež te snovi. Koncentracija do 12 mg/l je sprejemljiva, toda kar je več od tega, že velja za doping. Po osmih skodelicah močne kave lahko dosežemo koncentracijo tudi do 700 mg/l. Kot stimulans lahko kofein odloži občutek utrujenosti. Deluje še bolje, če več dni pred tem nismo zaužili nobenega napitka, ki bi vseboval kofein (kava, čaj, kola). Povprečno občutljiv človek lahko prenese dnevni odmerek od 100 do 130 mg kofeina (to je enako dvema, trem skodelicam kave ali eni in pol pločevinki energetskega napitka), če pa zaužijemo dvakrat, ali celo trikrat večjo količino, pride do nespečnosti, migrene, razbijanja srca in napadov besa, kar so zanesljivi znaki, da je prišlo do zastrupitve.

SKODELICA TOPLE ČOKOLADE POPRAVLJA RAZPOLOŽENJE (hrvaško)

Ljubav je poput tople čokolade, na početku vas iznenadi njezina toplina, a poslije vas dugo drži ugrijanima, misao je nepoznatog autora. U hladne zimske dane ništa ne grije kao šalica tople čokolade ili kave kojoj su dodani rum, žumanjci i slatko vrhnje – meč‘imurska kava. Za ovaj fini napitak potrebno je 40 g kave, 40 ml ruma, 4 jaja, 160 g šeč‡era, 200 ml vrhnja za šlag i 20 grama ribane čokolade. U posudu ulijte 500 ml vode, dodajte šeč‡era prema želji i ostavite da zavrije. Nakratko odlijte pola količine vode. U vruč‡u vodu dodajte mljevenu kavu i vratite iznad vatre da zavrije te ulijte vodu koju ste odlili. U čaše ulijte 150 ml kave i svakoj dodajte 10 ml ruma. U zdjelu iznad pare stavite žumanjke i šeč‡er te miješajte dok ne dobijete kremu. Ulijte je u čaše, ukrasite šlagom i pospite čoko-mrvicama.

Vruč‡i napitak od rogača

Potrebno je 40 g mljevenog rogača, 40 g šeč‡era, 400 ml mijeka, 400 ml vode i prašak za šlag. U posudu ulijte vodu, šeč‡er, rogač i kuhajte 3-5 minuta. Istucite šlag-pjenu. U posudu s rogačem dodajte mlijeko i prije nego što zavrije, maknite s vatre. Promiješajte. Ulijte u šalice i dodajte šlag.

Čaj od mente s čokoladom

Potrebno vam je 6 vreč‡ica čaja od mente, 6 šalica mlijeka i 6 žlica tople čokolade. U toplo mlijeko stavite vreč‡ice čaja. Nemojte ih vaditi dok mlijeko ne zakipi. Zatim mlijeku dodajte toplu čokoladu. Dobro promiješajte.

Med i naranča sa zelenim čajem

Jačanju imuniteta pomaže zeleni čaj, osobito onaj s medom i dvije kriške naranče. Čaj pripremete prema uputama i dodajte dvije žličice meda i promiješajte. Jednu krišku naranče iscijedite, a drugu pustite da pluta.

WordPress Themes