TAK’LE ‘MAMO

POLNA LUNA JE SIJALA,
ME IZ SPANJA PREBUJALA;
JEZNA SEM BILA NA NJO,
DAN ČAKALA SEM TEŽKO.

DANES SPET ME SONCE GREJE,
SE ZATO SRCE MI SMEJE;
VČERAJ, KO JE DEŽEVALO,
ŠE SRCE SE JE JOKALO.

ZDAJ PA, KO SEM SPET OGRETA,
DELOVNI SE DAN OBETA;
VČERAJ DELAT’ SE NI DALO,
KER JE VREME NAGAJALO.

DANES VSE SEM NAREDILA,
KAR SEM VČERAJ ZAMUDILA:
SADJE SEM PO TLEH POBRALA,
GA V SOD ZA ŽGANJE DALA.

ROŽE SO ME ŽE ČAKALE,
VODO SO POTREBOVALE,
PARADIŽNIK JE PORDEL,
MOJE ROKE JE VESEL.

POŠTO SEM PRIČAKOVALA,
SINU NAJ BI JO PREDALA;
POŠTAR KMALU JO PRIPELJE,
SINOVE IZPOLNI ŽELJE.

ŠE MALINE SEM OBRALA,
IN SE Z NJIMI POSLADKALA,
NEKAJ SLADKIH SLIV SEM SNEDLA,
NAJRAJE BI VSE POJEDLA.

GROZDJE SMEJE SE Z OGRAJE,
V RAHLEM VETRIČU SE MAJE;
ČAKAM, DA BO DOZORELO;
OB TRGATVI BO VESELO.

TAK’LE ‘MAMO, KO JE VREME,
DELO NAM TAKRAT NI V BREME,
KO PA PADA DEŽ NA NAS,
ZA POČIVANJE JE ČAS.           

NA HRUŠICI, 28.8.2018

327. PESEM JE TO, KI JE NA mismozastvar.com/poezija.