SOBOTNA TEKMA

DANES SPET PRILOŽNOST ‘MAMO,
DA POKAŽEMO, KAJ ZNAMO;
GREMO NA TURNIR BALINAT,
IN MEDALJE TJA POBIRAT.

ZGODAJ GREM NA BALINIŠČE,
KJER JE NAŠE ZBIRALIŠČE;
GOSTE BOMO TAM SPREJELI ,
IN BALINATI ZAČELI.

IGRA SE JE ŽE ZAČELA,
NAŠA TROJKA JE BLESTELA;
TRINAJST TOČK SMO IMELE ME,
GOSTJE PA TUD’ ENE NE.

DRUGO IGRO ME IGRAMO,
IN BOLJ MALO OD SEBE DAMO;
RES IGRALE SMO SLABO,
DO PORAZA JE PRIŠLO.

TRETJA IGRA JE SLEDILA,
NOVE NAM MOČI VLILA;
SPET SMO VESELILE SE,
KER SMO DRUGIČ ZMAGALE.

ČAKA IGRA ODLOČILNA;
TREMA JE BILA OBILNA,
ČE PORAZ SE NAM ZGODI,
BREZ MEDALJ OSTALE BI.

SPET IGRAMO NA VSO MOČ,
NAVIJAČI SO V POMOČ,
SKUPAJ SMO DOSEGLI TO,
DA DO ZMAGE JE PRIŠLO.

JELKA, DORA IN PA JAZ,
SMO ŽARELE V OBRAZ;
IGRA NI BILA ZASTONJ,
PRIBALINALE SMO BRON.

NA HRUŠICI, 12.8.2018

VROČINA, DA TE KAP

ZUNAJ JE VROČINA TAKA,
DA MATILDA NAME ČAKA,
ČE VEN POMOLIM SVOJ NOS,
RES NE VEM, ČE JI BOM KOS.

‘FLAŠO’ VODE NESEM S SABO,
DA TAKOJ MI BO ZA RABO,
ČE MATILDA ME ZAVOHA,
DOBRA BO IZ ‘FLAŠE’ PLOHA.

VSAK DAN RADA SEM NA SONCU,
NOČEM PA SE KUHAT V LONCU,
S SONCEM TREBA JE ŽIVET’,
NE ZARADI NJEGA UMRET’.

NA HRUŠICI, 9.8.2018

 

VSE NAJBOLJŠE

ZA DANAŠNJI ROJSTNI DAN,
Z ATIJEM ČESTITAVA,
SREČEN BODI Z DNEVA V DAN-
-AVTO VARNO NAJ PELJA.

NAJ NASMEH NA TVOJEM LICU,
VSAK DAN LEPŠA TVOJ OBRAZ,
DOBRO DELAJ V POKLICU;
NE POMISLI NA PORAZ!

Z ATIJEM TI ŠE ŽELIVA,
ZDRAVJA, NOVCEV POLN KOŠ,
IN DA NAŠA BO DRUŽINA,
KRAJ, KJER VEDNO SREČEN BOŠ.

NA HRUŠICI, 9.8.2018

 

KOZJA BUDNICA

ZGODAJ SE ODPRAVIM SPAT,
DA TELO SI ODPOČIJE,
KER BOM MORALA VSTAT’,
KO MI KOZA URO ODBIJE.

CIN, CIN, CIN, CIN, CIN, CIN,
KOZJI ZVONČEK ŽE ZVONI;
KOMAJ DOBRO JAZ ZASPIM,
PA ŽE KONEC JE NOČI.

KER NE MOREM VEČ ZASPAT’,
DELO PA ME ČAKA ŽE,
HITRO SE ODLOČIM VSTAT’,
KER SOVRAŽIM KOZE TE.

V VASI KOZE SO BUDILKE,
V POLETNI NOČI TEJ,
NOVEGA SO DNE ZNANILKE,
KI NAPOČI SLEJ KO PREJ.

NA HRUŠICI, 7.8.2018

SPET DOMA

DANES KONČNO SEM DOMA,
KJER BOM SPET ZADIHALA;
NA DOPUSTU V IZOLI,
NISEM MOGLA DIHATI.

KO SEM V MORJU PLAVALA,
ŠE LAHKO SEM DIHALA,
KO PA SEM NA PLAŽO ŠLA,
TAM BREZ ZRAKA SEM BILA.

DIHALA SEM RES TEŽKO,
ŽEJNA PILA SEM VODO,
KOMAJ SEM ČAKALA ŽE,
DA DOMOV ODPRAVIM SE.

KONČNO JE NAPOČIL DAN,
KO SEM SREČNA ŠLA OD TAM;
VOŽNJA KRATKA JE BILA,
HITRO SEM BILA DOMA.

DRUGO LETO, PA NE VEM
ALI NAJ NA MORJE GREM;
ZA PLANINE NI MI MAR,
PA ČEPRAV SO BOŽJI DAR.

TAM JE ZRAKA ŠE DOVOLJ,
IN RAZMIŠLJAM VEDNO BOLJ;
TREBA SE BO SPREMENIT’,
NA DOPUST V PLANINE IT’.

NA HRUŠICI,6.8.2018

SAMA NA PLAŽI

DANES SEM NA PLAŽI SAMA,
TAM LEŽIM KOT STARA MAMA,
SE ZELO SLABO POČUTIM,
VES DAN ŽE MATILDO ČUTIM.

SE Z BONBONOM POTOLAŽIM,
KO NA SONCU TAM SE PRAŽIM,
VODO POLEG SEBE IMAM,
DA NE HODIM PIT’ DRUGAM.

KOMAJ ČAKAM NA ODHOD,
NA SVEŽINO, STRAN OD TOD,
TEŽKO DIHAM IN ŽIVIM,
SE VRNITVE VESELIM.

MED ZELENJEM MOJ JE DOM,
KI GA ZAČUTILA BOM,
KMALU, KO ODPELJEM SE,
IZ PREVROČE IZOLE.

VEM, DA HITRO STARAM SE,
A ŽIVLJENJE V MENI JE;
LE VROČINA ŠKODI MI,
V MOJI DRAGI IZOLI.

RADA MESTO TO IMAM,
NE BI RADA ŠLA DRUGAM,
A ČE VROČE BO TAKO,
V IZOLO ME VEČ NE BO.

MORJE MI JE BOLJ VŠEČ,
TAM, KJER VROČE NI PREVEČ;
JAZ VROČINE NE TRPIM,
KJER JE NI, PA OŽIVIM.

MI TAKRAT NI NIČ TEŽKO,
MI ŽIVETI JE LEPO,
ŠE SRCE UBOGA ME,
ZAME ZDRAVJE PRVO JE.

V IZOLI, 3.8.2018

RADA GLEDAM MORJE

SEM VESELA JAZ BILA,
KER OSTALA SEM DOMA,
MOŽEK PA JE PLAVAT ŠEL,
ZDRAVO ON BI RAD ŽIVEL.

VROČE MOŽU JE ZELO,
MORJE GA HLADILO BO;
MENI VROČE JE DOMA,
V MORJE SE MI IT’ NE DA.

MOŽEK MOJ KORAJŽO IMA,
KER ON DOBRO PLAVAT ZNA,
JAZ PA MORJE RADA IMAM,
GLEDALA BI GA VSAK DAN.

KO SE SONCE POSLOVI,
VEČ VROČINE HUDE NI,
K MORJU ZOPET POHITIM,
SE V MODRINO ZASTRMIM.

VALOVANJE USPAVA ME,
PAMET ZOPET MIRNA JE,
UMIRI SE VSE TELO,
DA LAHKO ZASPALO BO.

V IZOLI, 1.8.2018

Z MORJEM IZ OČI V OČI

ZRAVEN MORJA JAZ SEDIM,
IN MU V OBRAZ STRMIM,
PA SPRAŠUJEM SE SEDAJ,
KJE NJEGOV JE ROJSTNI KRAJ.

ŠE DANDANES MISLIM RES,
DA PRIŠLO JE IZ NEBES;
JAZ SICER NE VEM KAKO;
VAŽNO JE, DA JE PRIŠLO.

KAR STVARI NA ZEMLJI JE,
MORJE RES PREKAŠA VSE;
RADA K NJEMU VRAČAM SE,
MORJE MI POMENI VSE.

GA POSLUŠAM KO ŠUMI;
GLAS NJEGOV ME POMIRI,
RADA OPAZUJEM GA,
KO Z VALOVI SE IGRA.

SPROŠČA SKRITE MI ŽELJE,
KAM PO NJEM LAHKO SE GRE;
KO TI DOM PREMAJHEN JE,
MORJE V SVET POPELJE TE.

DOMIŠLJIJA PRAVI MI,
DA TAM TAKE SO STVARI,
KI JIH NIMAMO DOMA;
NE VERJAMEM PA VSEGA.

MORJE IMAMO, TUDI GOZD,
PA NA TRTI RASTE GROZD,
ČE DRUŽINA JE DOMA,
JAZ NE RABIM DRUGEGA.

V IZOLI, 1.8.2018

LETOŠNJA MORSKA POEZIJA

TE DNI SONCE NORO ŽGE,
KOŽO MI OPEKLO JE,
VSA RDEČA SE POTIM;
ME SKRBI, DA NE ZNORIM.

BOLEČINA HUDA JE,
KOMAJ JO PRENAŠAM ŠE,
KOŽO MAŽEM Z OLJEM ZDAJ,
VENDAR NI POTI NAZAJ.

MORALA BOM POTRPET’,
IN VEČ PAMETI IMET’,
KO BOM SPET NA SONCE ŠLA,
DA GA BOM PREMAGALA.

S KREMO SE BOM MAZALA,
DA LAHKO BOM PLAVALA,
SONCE PEKLO VEČ NE BO,
DOKLER SPAT NE BO ODŠLO.

V IZOLI, 1.8.2018

NORMALEN DAN

VSTALA SEM V TEMI ŠE,
KER SEM ODPOČILA SE;
DOBRO ZGODAJ JE VSTAT’,
POZNO PA ODITI SPAT.

SKUHAM ČOKOLADO SI,
DA ŽELODČEK NE TRPI,
ZRAVEN TUDI ČAJA DVA,
ZAME IN ŠE ZA MOŽA.

ČAJ MI NOVE DA MOČI,
KADAR Z MEDOM SE SLADI,
MOJA ČOKOLADA PA,
DOBRO VOLJO MI DODA.

MOŽ POPIJE ČAJČEK SVOJ,
Z NJIM ZAČNE VSAKDANJI BOJ;
V SLUŽBO VOZI DALEČ SE,
DA ZASLUŽI EVROTE.

SEM ZAČELA DELATI,
KER IMAM DOVOLJ MOČI;
VEM, DA BO EN TOPEL DAN,
Z ZLATIM SONCEM OBSIJAN.

SINE ZADNJI JE VSTAL,
IN SE V SLUŽBO ODPELJAL;
VSAKO JUTRO GRE NA POT;
NAJ BO SREČNO, BREZ NEZGOD.

DRUGI TEDEN SINE MOJ,
BO DOPUSTNIŠKI HEROJ;
KER ŽELI NA MORJE PRIT’,
V CESTNI BOJ BO MORAL IT’.

JE PROMETNA GNEČA TAM,
DA NE VEŠ NE KOD, NE KAM,
GRE POČASI RES ZELO;
POT DO MORJA DOLGA BO.

JAZ PA DELAM KAR NAPREJ,
STROJ MI PERE, DA JE ”KEJ”,
”KOVTRA” ZMOGEL NI OVIT’,
CENTRIFUGA ŠLA BI V RIT.

”KOVTR” TEŽEK JE KOT SLON,
KO GA NESEM NA BALKON;
DOL Z OGRAJE MI VISI,
DA GA SONCE POSUŠI.

ZA KOSILO ŠMORN JE,
PA KOMPOT JE ZRAVEN ŠE,
TUDI MOŽ JE ŽE DOMA,
SKUPAJ PIVO SPIJEVA.

POTLEJ JAZ BALINAT GREM,
ZAMUDITI GA NE SMEM;
KO SEM ODBALINALA,
KMALU ZNAJDEM SE DOMA.

SINE ‘Z SLUŽBE JE PRIŠEL,
JE NAPOREN DAN IMEL;
ČAKA PUNCO, DA PRISPE,
JI ANDREJA JE IME.

DRUGI SINE NI PRIŠEL,
DOLG JE DELAVNIK IMEL,
JE V LJUBLJANI ON DOMA,
PRIDE, KADAR ČAS IMA.

DOM POSPRAVIT’ MORAM ŠE,
DA BO KOT IZ ŠKATLICE,
ČAKA ME ŠE POSTELJA,
TJA DO JUTRA RANEGA.

NA HRUŠICI, 20.7.2018

WordPress Themes