ZADNJI DELOVNI DAN

JANKO BOLJ SLABO JE SPAL,
IN JE DANES ZGODAJ VSTAL,
KER BILO JE ZADNJIKRAT,
DA ZA V SLUŽBO MORA VSTAT’.

BO OD JUTRI ON DOMA,
KER GA ČAKA PENZIJA;
DELAL BO, KAR BO HOTEL;
ZDAJ KOT PTIČEK BO ŽIVEL.

SLUŽBA VEČ NE BO POGOJ,
ZA ŽIVLJENJE IN OBSTOJ;
ZANJO VSE JE OD SEBE DAL;
ZDAJ LAHKO SE BO NASPAL.

VEM PA, DA SODELAVKI,
BOSTA GA POGREŠALI,
VOZIL JE NA DELO OBE;
ZDAJ PREVOZOV KONEC JE.

DANES ZADNJIČ PELJE SE,
V SLUŽBO, MED SODELAVCE,
KI JIH VES DAN BO GOSTIL,
Z NJIMI JEDEL BO IN PIL.

KO ZVEČER SE VRNIL BO,
MU VERJETNO BO HUDO;
AMPAK ZDAJ PRIŠEL JE ČAS,
KI IMEL GA BO ZA NAS.

ON DRUŽINO SVOJO IMA,
MENE IN SINOVA DVA;
VSI SMO GA POGREŠALI;
ZDAJ BO Z NAMI PRAV VSE DNI.

ZDRAVJE NAJ MU SLUŽI LE,
DA NE BO SKRBELO ME;
JE ENKRATEN OČE, MOŽ;
KI ZASLUŽI ŠOPEK ROŽ.

NA HRUŠICI, 22.3. IN 23.3.2019  (422.)