VIRUS JE GLAVNI (napisana 21.10.2020)

1503 OKUŽBE,
MEČEJO ME IZ VSAKE DRUŽBE;
MASKO MORAM ZDAJ NOSITI,
ČE SE HOČEM SPREHODITI.

TAK SPREHOD PA NI ZA MENE,
A REŠITVE NI NOBENE;
KADAR SREČAM KJE ČLOVEKA,
ZAME ON JE LE PREPREKA.

ČLOVEK DANES JE OVIRA,
KO KONDICIJO NABIRA,
SREČATI SE Z NJIM AL’ NE,
TO SEDAJ VPRAŠANJE JE.

COVID ME POČASI UBIJA!
MAR JE ZDRAVJE UTOPIJA?
RES NE MOREM JAZ VERJET’,
DA JE KUŽEN VES PLANET.

ČE ŽELIM SI PREŽIVETI,
MORAM MARSIKAJ VERJETI:
DA ZDRAVILO IZUMI KDO,
KI ME Z NJIM ”ODREŠIL” BO.

ČE SE TO NE BO ZGODILO,
MOJE JE PRIPOROČILO:
MASKO NA OBRAZ SI DAJ,
PA ČEPRAV ZA VEKOMAJ.

NA HRUŠICI, 21.10.2020       (531.)

JAZ NE LAŽEM – DOBRI STE!

NAJPREJ VAS POZDRAVLJAM VSE,
KAR NA ŠTIRIINDVAJS’T VAS JE,
POTLEJ SE ZAHVALIM NAJ,
ZA NAPREJ IN ZA NAZAJ.

VI STE NOVI VIR MOČI,
KI ODPIRA MI OČI;
POTREBUJEM SVEŽO MOČ,
DA PREŽENEM TEMO PROČ.

POL DRŽAVE V MRAKU JE,
KI BREZ VAS ZAKRIL BI VSE;
LEVI POL SE TRUDI RES,
PO LJUDEH RAZLIVAT BES.

VI PA MOJA LUČKA STE,
KI LAŽI RAZKRIVATE;
VSAK VEČER, KO VIDIM VAS,
BOLJE SE POČUTIM JAZ.

VAŠA ŠTIRIINDVAJS’T TV,
PO RESNICI VSE POVE;
MALO TAKIH JE, KOT VI,
KJER RESNICA RES ”STOJI”.

BORIS, ALEKSANDER ŠE,
STA EKIPA, KI VSE VE;
VESTA TO, DA LAŽE SE;
LAŽ PA KRATKE IMA NOGE.

ZDAJ LEPO POZDRAVLJAM VAS,
KER RES MISLITE NA NAS;
KAR POGUMNO ŠE NAPREJ,
DELAJTE, KOT STE DOSLEJ.

NA HRUŠICI, 9.12.2020        (530.)

TAKLE ‘MAMO

KOMAJ DEŽ JE SNEG ODPLAKNIL,
TA SPET PADA IZ NEBA,
DEŽJU SNEG NE BO SE UMAKNIL,
SAJ JE ZIMA K NAM PRIŠLA.

SE SNEŽINKE VESELIJO,
SAJ NA DOLGO POT GREDO,
MED LETENJEM SE LOVIJO,
KO NA ZEMLJO PADAJO.

KAR NAENKRAT SE NEVIHTA,
VZELA JE OD BOG VE KOD,
MRZEL VETER GROZNO PIHA,
SNEG VRTINČI NAOKROG.

S STRAHOM GLEDAJO SNEŽINKE,
KAJ V OZRAČJU SE GODI,
VETER BELE POTEPINKE,
DALEČ V MORJE ODLOŽI.

SLANO MORJE NI PRIJAZNO,
SAJ SNEŽINKE RAZTOPI,
ZDAJ OZRAČJE SPET JE PRAZNO;
BURJA JE, SNEŽINK PA NI.

NAŠA JE NARAVA TAKA,
DA NAS ENKRAT RADA IMA,
DRUGIČ NAS OKROG PRINAŠA,
IN NAM LE LIMONE DA.

NA HRUŠICI, 8.12.2020      (529.)

MIKLAVŽA NI BILO

DANES JE MIKLAVŽEV DAN,
VES TUROBEN IN ZASPAN;
MENE PA ZANIMA LE,
ČE SE NAME SPOMNIL JE.

V HIŠI SKRIVNA MESTA IMAM,
VČASIH SAMA TJA KAJ DAM,
DANES TAM NIČESAR NI,
ME ZATO SRCE BOLI.

RADA JAZ MIKLAVŽA IMAM,
VEKOMAJ GA ŽE POZNAM,
PESMIC RES NE POJEM VEČ,
SEM ZATO MU ZDAJ ODVEČ?

JASNO, LETA TUKAJ SO,
JE MORDA NAROBE TO;
KAJ MINULO DELO PA,
PRI MIKLAVŽU NE VELJA?!

VEM, PONOČI JE GARAL,
DA JE VSEM DARILA DAL,
TUDI VEM, DA STAR JE ŽE,
IN LAHKO POZABI ME.

SAMA ZDRAVJE MU ŽELIM,
NAJ POVRNE SE SPOMIN,
DA, KO PRIDE NA ZEMLJO,
MENE ZGREŠIL VEČ NE BO.

 NA HRUŠICI,6.12.2020     (528.)

DR. FIG JE MOJ NAVDIH

DANES JE KULTURNI DAN,
KI NAJ RES VESEL BI BIL,
S PESMIJO ZAZNAMOVAN,
SAJ SE PESNIK JE RODIL.

NAŠ PREŠEREN-DOKTOR FIG,
PAMETEN JE BIL ZELO,
BIL JE ‘POŽIRALEC’ KNJIG,
IN ŠTUDIRAL JE LAHKO.

ŽUPNIK NAJ BI ON POSTAL;
MATI JE ŽELELA TO,
A PREŠEREN JE SPOZNAL,
DA DUHOVNIK ON NE BO.

PRAVO MU DIŠALO JE,
ZANJ SE TRUDIL JE ZELO,
IN ZATO NA DUNAJ GRE,
DA GA TAM ŠTUDIRAL BO.

MLAD ODVETNIK JE POSTAL,
SLUŽBOVAL V LJUBLJANI JE,
PESMI JE ZAPISOVAL,
V ČBELICAH OBJAVLJAL JE.

KO JE JULIJO SPOZNAL,
DO UŠES ZALJUBI SE,
ZANJO BI ŽIVLJENJE DAL,
ONA PA GA MARA NE.

JE BILA NJEGOV NAVDIH,
PESMI ZANJO PIŠE LE,
JI NAMENI DIH IN STIH,
A FRANCETA OPAZI NE.

JE LJUBEZEN KRASNA STVAR,
ČE LE TA USLIŠI TE,
AKO POLNA JE UTVAR,
PA LAHKO POGUBNA JE.

DOLGO PESNIK NI VEČ ŽIV,
PESMI PA ŽIVIJO ŠE;
POEZIJA JE MOTIV,
KI PO MOJI MERI JE.

NA HRUŠICI,3.12.2020       (527.)

KORISTNA ZIMA

JE NARAVA REKLA ZDAJ:
”ZIMO SI ŽELIM NAZAJ!”
TO SE RES ZGODILO JE,
ŽELJA IZPOLNJENA JE ŽE.

SNEG ZAČEL JE PADATI,
IN POBELIL NAM POTI;
VIDNE SO VSE SLEDI,
KI JIH ČLOVEK NAREDI.

VIDIM, TAM NEKDO JE ŠEL,
ALI K MENI JE PRIŠEL?
JE ŽIVAL HODILA TOD?
KAJ PA, ČE JE BIL FALOT.

”LEJGA, LEJGA, TI , FALOT,
NIČ NE SKAČI TAM ČEZ PLOT!!
ZIMA TE IZDALA JE,
MI PRIZNAL BOŠ GREHE VSE!!”

”ŠPILATI BOŠ ŠEL ”KLAVIR”,
DA BO SPET PRED TABO MIR,
ZIMA, TI PA SIPAJ SNEG,
IN POBELI DOL IN BREG!”

ZDAJ, KO ZLIKOVEC SEDI,
SPET SMO BREZ VSEH SKRBI;
SMUČAJMO, UŽIVAJMO,
KOT NIKOLI ŠE TAKO.      

NA HRUŠICI,2.12.2020          ( 526.)

ZANIMIVO SONČNO JUTRO

SONCE PRVIČ POMEŽIKNE,
POTLEJ SPET ZA HRIB PONIKNE,
KO PA ZOPET VEN POGLEDAM,
ZLATO PIKICO ZAGLEDAM.

DRUGIČ SONCE SE PONUJA,
KO ZA HRIBOM SE PREBUJA,
ZLATI ŽAREK MI POŠILJA,
SPET POTEM ZA HRIB IZGINJA.

TAM NA HRIBU SO DREVESA,
KI NARAVNA SO ZAVESA,
SONCU TA OBRAZ ZAKRIVA;
TO JE IGRA ZANIMIVA.

TRETJIČ SONCU JE USPELO,
DA VRH HRIBA JE PRISPELO,
IN NA PLANO IZSTOPILO,
TER NA POLNO ZASVETILO.

DAME MOJE IN GOSPODJE,
SONCE NAŠE JE UGODJE,
SI PREDSTAVJATE NEBO,
ČE BI SONCA NE BILO?

KAJ NA ZEMJI BI POČELI,
ČE BI SONCA NE IMELI?
ČE BILO BI RES TAKO,
BI ŽIVLJENJA NE BILO.

IN ZATO, GOSPODJE, DAME,
NAJ ŽIVLJENJE VSE PREVZAME,
SONCE, ZEMLJA, NAŠ STA DOM,
DOKLER TU ŽIVELA BOM.

 NA HRUŠICI,28.11.2020      (525.)

CORONA ŠE MOČNEJŠA

URA SEDEM JE IN POL,
KO SE DAN ROJEVA NOV,
SONCE KAŽE SVOJ OBRAZ,
KI PREGNAL BO SLANO, MRAZ.

VSI TEŽKO ŽIVIMO ZDAJ,
SAJ CORONA JE NAZAJ,
KI SLOVENCEV SE DRŽI,
NAS ‘Z OBJEMA NE SPUSTI.

RADA NAS CORONA IMA,
JI PRI NAS NI HUDEGA,
SAJ VELIKO JE LJUDI,
KI SE NIČ JE NE BOJI…

…SVOJ OBRAZ NASTAVLJAJO,
K SEBI JO PRIVABLJAJO,
ONA PA VESELA JE,
KER JE NIČ OVIRA NE.

V PLJUČA RADA SE SPUSTI,
KAOS TAM NAM NAREDI,
IN NATO ODLOČI SE,
ALI ŽIVEL BOŠ, AL’ NE.

ČE TI BO POMAGAL KDO,
BOŠ PREŽIVEL ŠE LAHKO,
ČE PREVEČ BO VIRUSA,
PA ADIJO, ZEMLJICA.

ZDAJ ŽIVEL SI TI NAD NJO,
AMPAK VEČ NE BO TAKO,
MRTEV BOŠ POD ZEMLJO TI,
TO CORONA NAREDI!!!!

NAROD, PAMET V ROKE DAJ,
ZDRAVJE PRVO JE SEDAJ,
ČE NAS VIRUS BO DOBIL,
NAS LAHKO BO POGUBIL.

 NA HRUŠICI, 26.11.2020       (524.)

DRUGI VAL

VLADA DRUGIČ NAS ZAKLEPA,
KER SE VIRUS NAS OKLEPA;
SMO PRIMORANI TRPETI,
ČE ŽELIMO PREŽIVETI.

VIRUS RESNA JE NADLOGA,
KI ČLOVEŠTVA NE UBOGA;
REŠITI SE GA NE ZNAMO;
ŠE PREMALO GA POZNAMO.

COVID NAS OKROG PRINAŠA,
IN ŽIVLJENJE NAM ODNAŠA;
SE STAREJŠI GA BOJIJ(M)O;
MLADI BREZ STRAHU ŽIVIJO.

VSAK DAN VIDIM SPREHAJALCE,
”MEDICINSKE POZNAVALCE”;
MALO KDO SPLOH MASKO NOSI,
RAJE VIRUS OKROG TROSI.

SONCU RADA GREM NAPROTI,
ČE SEM VARNA NA TEJ POTI;
KER PA ZDAJ TO NI MOGOČE,
ZA SPREHODI SRCE JOČE.

SEM DOMA IN PESMI PIŠEM,
DA V NJIH TA ČAS ORIŠEM,
KI NI DOBER IN NI LEP,
TO VSAK VIDI, ČE NI SLEP.

SE PREŠERNU ZAHVALJUJEM;
V ČASIH TEH GA POTREBUJEM;
DOLGO JE ŽE MOJ NAVDIH,
Z NJIM V SRCU NAJDEM STIH.

 NA HRUŠICI,17.11.2020      (523.)

MLAJ

MLAJ JE DANES-PRAZNA LUNA;
NANJO NISEM JAZ IMUNA.
TAKA LUNA MENI DELA,
MARSIKAJ, KAR NE BI SMELA:

MI POVZROČA SLABO SPANJE,
IN VEČKRATNE, ČUDNE SANJE;
NI POČITKA IN NI ‘MIRA’;
TAKA LUNA ME NERVIRA.

ZJUTRAJ ZGODAJ ŽE VSTANEM,
TEŽKE VEKE SI POMANEM,
SKOZI OKNO NOČ ZAGLEDAM,
NOVEGA SE DNE ZAVEDAM.

KOMAJ SONCE BOM ČAKALA,
DA SE DVIGNE MI MORALA;
ZLATO SONCE KRI POŽENE,
IN SEVEDA TUDI MENE…

..Z ENERGIJO ME NAPAJA,
IN S TOPLINO ME OSVAJA;
SE NE MOREM MU UPRETI,
KADAR TOPLO NAME SVETI.

ČE PREVEČ ME LUNA GNJAVI,
SONCE ME TAKRAT OZDRAVI.
LUNE MALO ME JE STRAH,
SONCE STRAH ZDROBI V PRAH!

NA HRUŠICI,15.11.2020         (522.)

WordPress Themes