UBOGO DREVO

BRESKEV, MOJA TI UBOGA;
MOŽEVA JE PAMET STROGA;
SADEŽEV MU VEČ NE DAJEŠ,
SE BREZ VEZE V VETRU MAJEŠ.

NAŠ VRTIČEK JE RES MALI,
RADI BI SKRBNO RAVNALI;
KER NE MOREŠ OBRODITI,
MORAŠ TI SE POSLOVITI.

TVOJE MESTO BO ZAVZELO,
LE DREVO, KI BO CVETELO,
IN ČEBELE PRIVABILO,
DA OBILNO BO RODILO.

KO NE BO TE, MI BO ŽAL,
BO GRENAK SPOMIN OSTAL;
SADNO DREVJE PA VELJA,
LE, ČE DOSTI SADJA DA.

NA HRUŠICI, 27.6.2020   (501.)

MOJ DOM

PRED SVOJO HIŠO SEDIM,
V DELO OD STARŠEV STRMIM;
SE SPOMIN VRNE V ČAS,
KI JE BIL DOBER ZA NAS.

RES STANOVANJ NI BILO,
DOM PA SI ZIDAL LAHKO,
STARŠA STA DELALA VSE,
DA PRESELILI BI SE.

HIŠA POSTALA JE DOM,
KJER SE POSTARALA BOM,
STARŠEV ŽE DOLGO VEČ NI,
A SPOMIN NANJU ŽIVI.

SREČNA SEM TUKAJ DOMA,
Z MANO DRUŽINA JE VSA;
VSAK SI SVOBODE ŽELI,
RADI PO SVOJE BI ŠLI.

SAMA TO SREČO IMAM,
DA GREM LAHKO KAM DRUGAM;
MOŽ SVOJO HIŠO IMA,
VEČKRAT SVA TAM KAR OBA.

NA HRUŠICI, 27.6.2020        (500.)

IZGUBLENO LETO 2020

TOLE LETO BO ‘ZGUBLJENO,
KOT ŠE NI BILO NOBENO;
AMPAK, MORAM POTRPETI,
ČE ŽELIM NAPREJ ŽIVETI.

VIRUS DRUGIČ NAS NAPADA;
MENI PA SE SMILI VLADA;
V ČEMU VSE BI TA USPELA,
ČE BI COVIDA NE IMELA.

MORA LJUDSTVO VAROVATI,
KI JE V ZDRAVSTVENI ZAGATI;
VSAK DAN MI OD NJE IZVEMO,
KAJ LAHKO IN KAJ NE SMEMO.

SPET UKREPE NAM PRIPRAVLJA,
JIH NA NAROD SVOJ NASLAVLJA;
MI JIH BOMO SPOŠTOVALI;
NE, NE BOMO SE PREDALI!

ŠE BOMO IMELI ZDRAVJE;
BO TAKRAT VELIKO SLAVJE;
KO ZDRAVILO BODO ODKRILI,
ZNOVA BOMO SE RODILI.

DO TAKRAT PA MASKO NOSI,
KOT TE VLADA VLJUDNO PROSI!!
TUDI JAZ JO BOM NOSILA,
POLNO ŠKATLO JIH SEŠILA.

NA HRUŠICI,8.7.2020   (499.)

SAMOSTOJNIH 29 LET

DANES ČAS JE ZOPET PRAVI,
DA ZRCALO SE NASTAVI,
SAJ SLOVENIJA PRAZNUJE,
LJUDSTVO PA VSE BOLJ VZDIHUJE.

DOMOVINO SVOJO IMAMO,
Z NJO PA DELATI NE ZNAMO;
VSAK NA SVOJO STRAN VLEČE;
NAROD DANES NIMA SREČE.

DVE PROSLAVI SO NAR’DILI,
S TEM ŠE BOLJ NAS RAZDVOJILI;
DUH JE V NARODU PORAZEN,
SKUPAJ SMO, A SMO NARAZEN.

ŠE CORONA NAM NAGAJA,
ZOPET K NAM NAZAJ PRIHAJA;
KOMAJ SMO SE JE ZNEBILI,
A SMO SPET JO UVOZILI.

DRAGA MOJA DOMOVINA,
SI ZA MENE TI EDINA;
JE NA SVETU NI ENAKE;
NI PA TAKE, BREZ NAPAKE.

TAKO, KOT SI, RADA IMAM,
ME NE MIKA IT’ DRUGAM,
TU ŽIVIM SVOBODNO ZDAJ,
ZAME TI SI PRAVI (K)RAJ.

TU SO JEZERA, PLANINE,
GORE SO IN SO DOLINE,
ŠIRNI SO GOZDOVI Z NAMI,
IN PA MORJE, KI NAS MAMI.

NA HRUŠICI, 25.6.2020       (498.)

KORONA, OSTANI DALEČ!

NOVI VIRUS ME NAUČIL LEKCIJ JE ZA MNOGO LET;
TUDI, ČE SE SPET POJAVI, MORALA BOM PREŽIVET;
MISLI MOJE MI VELIJO, DA SE JAZ MU NE PUSTIM,
TUDI, ČE ME BO OGROŽAL, SE POGUMNO NAJ BORIM.

BOGU HVALA, DA SE VIRUS JE UMAKNIL DALEČ STRAN,
SAJ BI SE MI ŠE ZMEŠALO V KARANTENI DAN NA DAN;
DOLGO SEM ČAKALA, DA GRE VIRUS PROČ OD NAS,
NADOKNADITI BO TREBA VES TA IZGUBLJENI ČAS.

BO DRŽAVA BONE DALA, DA NE BOM SAMO DOMA,
ŠLA BOM, KAMOR BOM HOTELA; LEPA JE SLOVENIJA;
NEKAJ EVRČKOV OSTALO ZA UŽIVANJE JE ŠE,
ŽE RAZMIŠLJAM, ALI NAJ NA MORJE GREM, ALI V GORE.

MORJE ZMERAJ ME OČARA, RADA TAM SEM Z NJIM,
KO GA GLEDAM IN POSLUŠAM, VEM DA RES ŽIVIM;
VEDNO DO SEDAJ PRIJAZNO JE BILO Z MENOJ,
JAZ PA SE ZAVEDAM, DA JE ”KRIV” ZA MOJ OBSTOJ.

ČE BI NJEGA NE BILO, TUD’ MENE NE BI B’LO,
TEGA VEDNO SE ZAVEDAM, KO MI JE LEPO;
MORJE ZAME JE ŽIVLJENJE TUKAJ IN SEDAJ,
VEM, KO MENE VEČ NE BO, BO MORJE VEKOMAJ.

GORE PA SO PREVISOKE; NOČEM ITI GOR,
ČE ŽELIŠ DO VRHA PRITI, MORAŠ BITI NOR;
KER KONDICIJE MI MANJKA, RAJE MORJE IMAM,
KO PA MORJA VEČ NE BO, TAKRAT BOM ŠLA DRUGAM.

NA HRUŠICI, 21.5. IN 27.5.2020    (497.)

SLOVENCI SMO – že drugič z moje strani posodobljena partizanska koračnica KOVAČI SMO

Na današnji dan, 15.5.2020, pa tale ”stvaritev” prav paše….JANŠEVA VLADA JE NAMREČ PREKLICALA EPIDEMIJO COVID-19.

SLOVENCI SMO IN NAŠA VLADA,
SKOVALA NAM JE ZDRAVJA KLJUČ,
PRIHODNOST SVETLA SE JE RODILA,
PRIŽGALA JE ŽIVLJENJA LUČ.

UDAR NA UDAR IN BREZ ODMORA,
SE VLADA TRUDI ZDAJ VSE DNI;
NEVARNI VIRUS ŽE V PRAH SE RUŠI,
”UJETO” LJUDSTVO SE BUDI.

IN NARODU SKOVALI ZDRAVJE,
S KLADIVOM VLADINIM SMO MI,
STRAHOVE STRAŠNE, BOLEZNI TEŽKE,
USPELI SMO PREMAGATI.

NA HRUŠICI, 26.4.2020-takrat napisana, danes, 15.5.2020 posodobljena.

ROŽE IN DEŽ

OKNO SOBE DEŽ UMIVA,
KO PO ŠIPAH SE RAZLIVA,
ROŽICE PA NA POLICI,
GLEDAJO V OČI RESNICI.

PRVI DEŽEK NANJE PADA;
VODO VSAKA IMA RADA;
DOLGO ZIMO SO PRESPALE,
DEŽNE KAPLJICE SANJALE.

DANES SANJE SO RESNICA,
SAJ JIH DEŽEK NEŽNO ŠPRICA;
ROŽICE SO OŽIVELE,
IN CVETETI SO ZAČELE.

KMALU BODO POKAZALE,
KAJ POZIMI SO SKRIVALE;
S CVETJEM BODO SE BAHALE,
KI BO VREDNO VSE POHVALE.

VSA VESELA ROŽE GLEDAM,
NJIH LEPOTE SE ZAVEDAM,
KO DEŽJA NI, JIH ZALIVAM,
IN PRI DELU TEM UŽIVAM.

ROŽE MOJE SO VESELE,
SPOROČILO TO SPREJELE;
DA NEKDO IMA JIH RAD,
NAJ BO ZIMA AL’ POMLAD.

NA HRUŠICI, 12.5.2020         (496.)

POTRPLJENJE NA PREIZKUŠNJI

STRAŠNI NOVI VIRUS TI,
NOČEM DA OB MENI SI,
HOČEM, DA GREŠ STRAN OD TOD;
DAJ, ODPRAVI SE NA POT!

SPLOH NE MARAM S TABO Ž’VET,
SAJ S TEBOJ JE SVET PREKLET;
VSAK SE VSAKEGA BOJI,
ZDAJ PRIJATELJEV VEČ NI.

V DRUŽINAH JE NEMIR,
V ZRAKU ČUTI SE PREPIR;
TUJEC ZDAJ JE LASTNI SIN,
STARŠI POLNI BOLEČIN.

TA KORONA REZAT ZNA,
VSO LJUBEZEN IZ SRCA!
KDAJ BO VSE, KOT JE BILO,
ALI SPLOH BO KDAJ TAKO?

MISEL ME GLOBOKA ŽRE,
DA NAŠ SVET V FRANŽE GRE;
KDAJ SE NAŠEL BO HEROJ,
KI IZNAŠEL BO NAPOJ.

NAJSI BO CEPIVO TO,
KI NAS VAROVALO BO,
TUD’ TABLETA DOBRA BO,
DA SE LE POZDRAVIMO.

VSE ČLOVEŠTVO ČAKA TO,
KDAJ NAM ZOPET BO LEPO,
DA ŽIVELI BOMO VSI,
BREZ STRAHOV IN VSEH SKRBI.

NA HRUŠICI, 10.5.2020              (495.)

ZGODOVINSKI DAN

JE DANAŠNJI PRAZNIK DAN,
V ZGODOVINI PREPOZNAN;
SLOŽNI SMO BILI TAKRAT,
ČE HOTELI SMO OBSTAT’.

OKUPATOR JE PRIŠEL,
DOMOVINO JE ZAVZEL;
TAKRAT FANTJE IN MOŽJE,
VZELI OROŽJE SO V ROKE.

V VOJNO Z DOMA SO ODŠLI,
SAJ POGUMNI SO BILI:
NJIM PA ŽE NE BO SOVRAG,
STOPIL ČEZ DOMAČI PRAG!

ŠTIRI LETA IN ŠE ČEZ,
JE SOVRAŽNIK ZLIVAL BES;
STRELJAL, BOMBANDIRAL JE,
NAROD JUGOSLAVIJE.

MI, SLOVENCI SMO TAKRAT,
BRATU V VOJNI BILI BRAT;
SMO SI POMAGALI VSI,
DOKLER NISMO ZMAGALI.

A ČEZ DESETLETJA PA,
BRATSKA VOJNA JE PRIŠLA;
KRI ZA KRI, OKO ZA OKO;
BRATOV NIČ VEČ NI BILO.

ZDAJ SMO SAMOSTOJNI MI,
TUKAJ V SLOVENIJI;
MORAMO JO OBVAROVAT’,
IN NIKOGAR VEČ SE BAT’.

NA HRUŠICI, 27.4.2020   (494.)

SLOVENCI SMO – prvič z moje strani posodobljena partizanska koračnica KOVAČI SMO

SLOVENCI SMO IN NAŠA VLADA,
SKOVALA NAM BO ZDRAVJA KLJUČ,
PRIHODNOST SVETLA SE BO RODILA,
PRIŽGALA BO ŽIVLJENJA LUČ.

UDAR NA UDAR IN BREZ ODMORA,
SE VLADA TRUDI ZDAJ VSE DNI;
NEVARNI VIRUS ŽE V PRAH SE RUŠI,
”UJETO” LJUDSTVO SE BUDI.

IN NARODU SKOVALI ZDRAVJE,
S KLADIVOM VLADNIM BOMO MI,
STRAHOVE STRAŠNE, BOLEZNI TEŽKE,
PREMAGAJMO JUNAŠKO VSI.

NA HRUŠICI, 26.4.2020

WordPress Themes