MOJ DOM

PRED SVOJO HIŠO SEDIM,
V DELO OD STARŠEV STRMIM;
SE SPOMIN VRNE V ČAS,
KI JE BIL DOBER ZA NAS.

RES STANOVANJ NI BILO,
DOM PA SI ZIDAL LAHKO,
STARŠA STA DELALA VSE,
DA PRESELILI BI SE.

HIŠA POSTALA JE DOM,
KJER SE POSTARALA BOM,
STARŠEV ŽE DOLGO VEČ NI,
A SPOMIN NANJU ŽIVI.

SREČNA SEM TUKAJ DOMA,
Z MANO DRUŽINA JE VSA;
VSAK SI SVOBODE ŽELI,
RADI PO SVOJE BI ŠLI.

SAMA TO SREČO IMAM,
DA GREM LAHKO KAM DRUGAM;
MOŽ SVOJO HIŠO IMA,
VEČKRAT SVA TAM KAR OBA.

NA HRUŠICI, 27.6.2020        (500.)