DOBROVOLJČEK

DANES SE MOJ ŠNOPČEK KUHA;
‘Z KOTLA TEČE BELA JUHA,
TANEK CUREK SE IZLIVA,
MI OKUS IN VONJ IZZIVA.

SEM ZA PAZNICO IZBRANA,
KER NA VOŽNJI JE MARJANA,
SAMA KUHANJE VARUJEM,
VSAKO KAPLJO NADZORUJEM.

OGENJ DOBRO MI USPEVA;
DOKAJ HITRO DOGOREVA,
SI POLENO SPET PRIPRAVIM,
IN NA OGENJ GA PRISTAVIM.

ŠNOPČEK TEČE KAKOR VODA;
JE PREMAJHNA ŽE POSODA;
‘ŠEFICE’ MARJANE NI,
MENE ŽE MOČNO SKRBI.

VROČI CUREK ŠNOPSA TEČE,
JEZIK TI LAHKO OPEČE;
TREBA JE SKRBNO RAVNATI;
Z ŽGANJEM RES JE TREBA ZNATI.

RADA BI SI DOKAZALA,
DA BI ŽGANJE KUHAT’ ZNALA,
A PRIPELJE SE MARJANA,
KAKOR OD BOGA POSLANA.

SPET MI ONA DA NASVETE,
DA SE DOBRO VSE RAZPLETE,
ŠNOPČEK SKORAJ KUHAN BO,
KMALU Z NJIM NAZDRAVIMO.

KO BO VRAŽJA KUHA MIMO,
SE TAKRAT POVESELIMO;
ŽLAHTNA KAPLJA TEKLA BO,
SAJ SI JO ZASLUŽIMO….

…NAREDILA BO VESELJE,
IZPOLNILA NAŠE ŽELJE;
VSI ŽELIMO SI ZELO,
DA ZA ŽGANJE SADJE BO.

NA HRUŠICI, 30.5.2018