Warning: Parameter 1 to wp_default_scripts() expected to be a reference, value given in /var/sentora/hostdata/srna/public_html/mismozastvar_com/wp-includes/plugin.php on line 601

Category: Vrt

SPOZNANJE

Od nekoga, ki se spozna na spletne strani sem bila opozorjena, da vsak prispevek, ki je na mismozastvar.com in nima navedenega avtorja, lahko ti uporabijo za morebitno tožbo proti meni. Sama pri tem početju, ki mu pravim hobi spoznavam, da tisti, ki nočejo deliti avtorskih del s pomočjo copy-paste sami poskrbijo, da se tega ne da početi. Če sem kaj prepovedanega prenesla na mismozastvar.com, je bilo zato, ker mi je bil prispevek všeč in se je to dalo narediti. Se pa oproščam avtorjem za morebitno kratenje avtorskih pravic.

Pa lepo pozdravljeni,

Sonja Srna, mismozastvar.com

Razmnoževanje trajnic: preprosto s potikanjem -http://www.deloindom.si/trajnice/razmnozevanje-trajnic-preprosto-s-potikanjem-deljenjem in deljenjem

  • Besedilo: Robert Mabič
  • Fotografije: Robert Mabič
  • 13. 08. 2013
Trajnice lahko razmnožujemo s semeni, potaknjenci in deljenjem, kar je zelo praktičen in navsezadnje poceni način vzgoje sadik za gredice z barvitim cvetjem. Poleg tega bomo z deljenjem pomladili utrujeni videz posameznih rastlin, ki potrebujejo vsakih nekaj let temeljito prenovo za popoln učinek.
  • Razmnoževanje sivke s potaknjenci. Najbolje je, če vršičke narežemo zgodaj zjutraj.
  • Odstranjevanje listov na spodnjem delu potaknjenca.
  • Zarezovanje v spodnjem delu za boljše ukoreninjenje.
  • Pripravljen potaknjenec, povečali smo površino delovanja tistih celic, ki bodo poskrbele za čimprejšnji razvoj koreninskega sistema.
  • Pred potikanjem v prst.
  • Potaknjence potisnemo v zemljo vsakega posebej, tako da se ne dotikajo.
  • Potaknjence je treba obilno zaliti, potem pa je lonec najbolje postaviti v senco dreves.

Le toliko moramo počakati, da mine najhujša vročina, potem pa lahko začnemo in do jeseni bomo že imeli lepo število novih rastlin, ki jih bomo še pred mrazom posadili na gredice za bogato cvetenje v prihod­njem letu. Razmnoževanje večine trajnic je preprosto, bolj kot s semeni pa se odločamo za deljenje, ki je najpogostejši način, in potikanje vršičkov. Tako bomo lahko vzgojili točno določene sorte trajnic, s katerimi bomo zapolnili domače gredice ali jih delili s prijatelji.

Razmnoževanje s potaknjenci

Razmnoževanje s potaknjenci je preprost način pridobivanja novih rastlin, ki so genetsko popolnoma enake tistim, s katerih smo jemali poganjke. Tako lahko razmnožimo veliko vrtnih rastlin, predvsem pa tiste, pri katerih se deljenje in razmnoževanje s semenom ne obnese.

Čas rezanja potaknjencev

Režemo jih lahko čez vse vegetacijsko obdobje, razen v dolgotrajnejši suši in veliki vročini. Zgodnje jutranje ure, ko so si rastline čez noč opomogle in smo jih tudi dobro zalili, so najprimernejše, če ne gre drugače, pa lahko to naredimo tudi ob katerem koli času dneva. Jutranje vršičke lahko potikamo takoj v pripravljene posode, rezane že pred časom in shranjene pa najprej za nekaj časa postavimo v vodo, da si opomorejo.

Rezanje potaknjencev

Zelo pomembno je, da so rastline pred rezanjem potaknjencev dobro zalite, zalivamo pa jih, če dalj časa ni dežja, vsaj tri dni zapored. Potaknjence jemljemo z najlepših in lepo raslih rastlin. Izbiramo poganjke brez cvetnih popkov, dolge od pet do deset centimetrov. Poškodovani, tanki ali kako drugače na videz nezdravi poganjki niso primerni, zato jih izrežemo in zavržemo. Če ne potikamo takoj, narezane vršičke zavijemo v moker papir in shranimo v polivinilasti vrečki na hladnem.

Priprava potaknjencev

Najbolje je, če imamo narezane potak­njence vseskozi v vedru z vodo, da se, medtem ko jih pripravljamo na potikanje, ne izsušijo. Spodnji del očistimo listja, da ostane zelena samo zgornja polovica, pri rastlinah z velikimi listi pa za dve tretjini skrajšamo tudi zgornjo zeleno listno maso, da se zmanjša izguba vode. Pri tako priprav­ljenem potaknjencu tik pred potikanjem v rastni substrat (zemlja za potaknjence, vrtna zemlja …) naredimo z ostrim nožem še površinsko rano na eni ali obeh straneh dela, kjer smo odstranili listje in bo v zemlji. Tako povečamo površino delovanja tistih rastlinskih celic, ki bodo poskrbele za čimprejšnji razvoj koreninskega sistema. Potaknjence potaknemo v posodo z zemljo tako, da se ne dotikajo, in jih dobro zalijemo, lahko pa jih tudi zaščitimo s polivinilasto preluknjano vrečko, ki jo napnemo na oporo. Posode s potaknjenci postavimo na senčno mesto, najbolje v senco večjega drevja, in zanje redno skrbimo z zalivanjem in pršenjem, da se ne izsušijo. Na voljo so tudi hormonski praški za boljše ukoreninjenje, vendar se bo ob pravilnem postopku večina rastlin lepo prijela tudi brez tega.

Presajanje na gredice

Ko se potaknjenci ukoreninijo, jih previd­no ločimo, če so se jim korenine prepletle, in presadimo posamič v posode ali na stalno mesto na gredi. Ob ločevanju rastlin poskušamo obdržati na koreninah čim več rastnega substrata, da bo presajanje zanje čim manj stresno, lotimo pa se ga v oblačnem vremenu pred napovedanim deževjem. V toplem in navadno bolj vlažnem septembru bodo mlade rastline lepo napredovale in si še pred zimo izbojevale prostor ter nabrale dovolj energije za uspešno prezimovanje. Gnojenje je v tem obdobju razvoja nepotrebno in celo škodljivo, spomladi pred odganjanjem pa gnojimo kot ponavadi, z organskimi in drugimi gnojili.

Pribor za delo

Za razmnoževanje s potaknjenci ne potrebujemo drugega kot dober in oster nož, nekaj rastnega substrata za potaknjence, tega lahko kupimo v vrtnarskih trgovinah, in posode.

Razmnoževanje trajnic z deljenjem

Deljenje je najpogostejši način razmnoževanja trajnic, hkrati pa tako pomladimo že vidno utrujene in skromno cvetoče rastline.

Čas deljenja trajnic

Praviloma naj bi pozno poleti in zgodaj jeseni tako razmnoževali in pomlajevali spomladi in poleti cvetoče trajnice, jesenske cvetlice pa zgodaj spomladi. Torej lahko zdaj delimo vse tiste, ki so nehale cveteti. Denimo krvomočnice, kresničevje in druge, počakati pa moramo na ugodnejše rastne razmere, ki navadno nastopijo proti koncu avgusta in septembra. Letos posajenih rastlin ne delimo, na to moramo počakati do pomladi, lahko pa delimo vse starejše.

Priprave in deljenje trajnic

Presajanje in deljenje je za rastline stresno, zato jih na to postopoma pripravimo, tako da zrahljamo prst okrog njih in jih nekaj časa dobro zalivamo. Rastline, ki jih nameravamo deliti, dvignemo in razdelimo na več manjših z roko ali si pomagamo z vrtnim orodjem, kot so vile in lopata, pri nekaterih krvomočnicah pa preprosto izpulimo poganjke z nekaj koreninami ali jih razdelimo in posadimo.

Poznejša oskrba

Vsak del razdeljene rastline naj ima dovolj korenin in nekaj močnih poganjkov, posadimo pa jih v rahlo rastišče, ki ga zastiramo in vsakodnevno zalivamo, najbolje v jutranjih urah, in rosimo. Če po deljenju in presajanju nastopi daljše vroče in sušno obdobje, rastline s toplo in postano vodo zalivamo tudi čez dan, tla okrog njih pa zastiramo s sveže pokošeno travo.

Kaj sejemo in sadimo v septembru – http://www.klubgaia.com/Vrtnarski-nasveti/Clanki/1703/Kaj-sejemo-in-sadimo-v-zacetku-jeseni

Ob jesenskih setvah in sajenju zelenjave je treba poskrbeti za pravilno gnojenje. Pomembno je tudi, da vsa opravila opravimo v optimalnih terminih. Le tako bomo lahko zadovoljni s pridelkom.

Ne pozabimo na motovilec in drugo listno zelenjavo

Da ne bomo sejali samo zimske solate in motovilca je v septembru čas, da posejemo rukolo, lahko poskusimo tudi z azijskimi listnatimi rastlinami. Rukolo in azijske listno zelenjavo sejemo v vrtu v vrste, da jih bomo laže rezali, oskrbovali in varovali pred plevelom. Lahko jih sejemo celo med vrste prezimne solate.

Rukola in azijske listnate rastline so tudi odličen zeleni podor, zato jih lahko podkopljete, če vam jih ne uspe vseh porezati in pojesti. Ker botanično sodijo v rod križnic, drugo leto na tem mestu ne smemo gojiti zelje, cvetačo in druge zelenjadnice iz skupine kapusnic.

Rastline za zeleno gnojenje sejemo na vse gredice, ki ostanejo prazne. V tem času še lahko sejemo facelijo in ozimna žita.

Motovilec sejemo v več terminih, če ga niste sejali v sredini avgusta, ga lahko za uporabo v tekočem letu še vedno sejete tudi v začetku septembra.

Še je čas za setev špinače in zimske solate

Špinačo sejemo do začetka oktobra, da je ne bo nikoli zmanjkalo jo sejemo v dvo tedenskih presledkih od sredine avgusta naprej. Sejemo jo plitvo za prst globoko na razdaljo slabih 30 cm. V tem času jo lahko sejemo na prazne gredice, kjer smo gojili fižol, paradižnik in ostalimi gredicami, ki so ostale prazne.

Gredice za setev zimske solate pred setvijo zrahljamo, polovično pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik (1 kg/10 m2) in pripravimo na setev. Nato jo ponovno gnojimo v spomladanskem času, ob rahljanju tal. Čas za setev zimske solate je praviloma do začetka oktobra. Septembra in do sredine oktobra jo lahko sadimo tudi s pomočjo sadik. Če imamo težave s polži, kar v letošnjem letu ni nič posebnega, gredice obdamo z bio plantella gelom proti polžem, ki za polže predstavlja nepriljubljeno mehansko oviro.

Oktobra pričnemo s sajenjem čebule in česna

S sajenjem čebule še ne hitimo, še manj pa se mudi saditi zimski česen. Obe vrtnini je najbolje saditi v oktobru, česen tudi kasneje.

Jesenski česen sadimo jeseni, saj za odebelitev in deljenje v stročke potrebuje določeno količino nizkih temperatur. Nekateri ga sadijo konec septembra in v začetku oktobra, vendar je to za naša tla in klimo veliko prezgodaj. Ob sajenju česna in čebule ne gnojimo s hlevskim gnojem, temveč uporabimo organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik (1 kg/10 m2), tudi s kompostom ne pretiravamo.

Ne pozabite na varstvo čebulnic

Od začetka septembra do sredine oktobra por, drobnjak in stoletni luk najbolj ogrožata čebulna muha in porova zavrtalka. Najboljša zaščita je pokrivanje posevkov z agrokoprenami ali starimi zavesami, med gredice pa postavimo tudi bio plantella rumene lepljive plošče, ki zmanjšujejo napad vseh letečih škodljivcev. Muho rumena barva privlači, zato se nalepi na lepljivi zaščitni premaz in ne doseže rastlin.

SPOZNANJE

Od nekoga, ki se spozna na spletne strani sem bila opozorjena, da vsak prispevek, ki je na mismozastvar.com in nima navedenega avtorja, lahko ti uporabijo za morebitno tožbo proti meni. Sama pri tem početju, ki mu pravim hobi spoznavam, da tisti, ki nočejo deliti avtorskih del s pomočjo copy-paste sami poskrbijo, da se tega ne da početi. Če sem kaj prepovedanega prenesla na mismozastvar.com, je bilo zato, ker mi je bil prispevek všeč in se je to dalo narediti. Se pa oproščam avtorjem za morebitno kratenje avtorskih pravic.

Pa lepo pozdravljeni,

Sonja Srna, mismozastvar.com

Kaj sejemo in sadimo v avgustu

avg 5, 2013

Obilje v vrtu je prav gotovo naizrazitejše v mesecu avgustu. Vsega je dovolj! Vendar dober vrtnar misli naprej, na jesenske in zimske dni, ko bo zelenjave vedno manj na razpolago. Kaj vse moramo posejati in posaditi v tem mesecu, da bo tudi v jeseni in pozimi na naših krožnikih zelenjava, ki smo jo pridelali sami?

V prvi polovici meseca imate še čas za setev kitajskega kapusa. Sejte ga bolj na redko. Pridelek boste pobirali oktobra in novembra.

Kitajski kapus

Posejte mesečno rekvico, v prvi polovici meseca pa poletno belo redkev. Zdaj je pravi čas tudi za repo in črno redkev. Lahko ju sejete v mešanem posevku. Sejte na redko in kasneje obvezno redčite na 20 cm. Pobirali ju boste v oktobru in novembru.

V prvi polovici avgusta posejte radič sorte ‘Tržaški solatnik’. Odličen je za rezanje. Režete ga lahko vse do meseca novembra, zaščitenega še dlje, rastline pa tudi prezimijo in spomladi znova odženejo. Še vedno je čas za setev radiča sorte ‘Grumolo verde’. Sejete ga na redko, da bo oblikoval lepe glavice. Odporen je na jesenske in zimske pozebe. Pobirali ga boste lahko od oktobra pa vse do maja.

Čas je tudi za presajanje radiča, ki ste ga sejali v juniju in juliju. Presajene rastlinice pridno zalivajte, še posebej, če bo še naprej sušno in vroče, saj s tem preprečite uhajanje v cvet.
Prezimne sorte radiča, kot sta sorti ‘Verona’ s temno rdečimi glavicami in ‘Luisa de variegata’ s pisanimi rdeče rumenimi glavicami, so odporne na pozebe. ‘Verono’ lahko še v tem letu nakajkrat porežete. Zimo bodo rastline preživele na gredah v fazi rozete in čim se malo otopli znova odgnale.

Posadite sadike jesenske endivije, sorte ‘Eskariol zelena’, ki ste jo sejali julija. Pred presajanjem jo enkrat porežite. Prenese tudi nižje temperature, tako da jo boste nezaščiteno pobirali lahko vse do novembra. Zaščiteno s tuneli in koprenami pa si sezono pobiranja podaljšate vse do zime.

Še zmeraj je čas za setev letne solate. Sorta ‘Ljubljanska ledenka’ je odlična za jesensko pridelavo. Pobirali jo boste vse do oktobra. Berivko lahko sejete preko celega leta, tako da tudi avgusta, če imate prostor, posejte kakšno vrstico ali dve za rezanje mladih nežnih listov.
Ponovno lahko sejete sorte solat za obiranje. Sorte za obiranje so ‘White Salad Bowl’, ‘Red Salad Bowl’ in ‘Hardy’. Presadite jih septembra, oktobra pa jim že lahko obtrgujete zunanje liste.
Še ena prekrasna sorta solate se lahko ponovno seje v mesecu avgustu. To je krhkolistna sorta ‘Catalogna’, ki oblikuje velike rozetaste glave. Ker je polži ne marajo, je odlična za jesensko pridelavo, ko so razmere bolj vlažne (kot tudi za spomladansko). Presadite jo septembra, režete pa od oktobra do novembra.

V drugi polovici avgusta posejte zimsko solato. Kar čim več je dajte, saj je boste spomladi, ko zelenjave ni na pretek in ko so tudi cene dokaj visoke, še kako veseli. Na voljo so tako mehkolistne (‘Nansen’) kot krhkolistne (‘Pariška’) sorte. V oktobru jo lahko presadite po celem vrtu. Prezimila bo v fazi rozete in v aprilu bo že za v skledo. Lahko jo zaščitite s tuneli in vrtnarskimi koprenami.

Zimska solata

Nastopil je čas za setev motovilca. Izberite slovenski avtohtoni sorti ‘Ljubljanski’ in ‘Žlicar’. Tega, ki ga sejete že v začetku avgusta, boste pobirali še to jesen. Kasnejše setve pa so za spomladansko bero.

Še vedno lahko sejete špinačo, krešo in rukolo.

Posadite sadike zimskega pora, ki ste ga sejali junija in julija. Pridelek boste pobirali od novembra naprej preko cele zime, saj so sorte zimskega pora, kot sta naprimer ‘Hannibal’ in ‘Blaugrϋner winter’, odporne na zmrzal.
Drobnjaku podobno trajno čebulo, ki jo režete preko celega leta, sejete spomladi in še enkrat avgusta. Septembra in oktobra jo presadite in to kar v šopih po 5 rastlinic skupaj. Še ena zanimiva čebula se lahko seje ponovno v avgustu. To je zimski luk ali mlada čebula. Neizrazito oblikovane čebulice in sočni okusni listi so odlična zgodnja zelenjava, saj rastline prezimijo na prostem.

Do konca avgusta lahko sejete kolerabico. Raste zelo hitro in če jo sejemo vsaka dva tedna, jo bomo vse do zmrzali imeli vedno na razpolago. Korenček, ki ga boste posejali avgusta, vam bo na voljo od novembra in preko cele zime do marca. Prav ste prebrali, korenček lahko prezimite kar na gredi, saj mu zemlja nudi dobro izolacijo in ga ohranja svežega.

Presadite in redčite sladki komarček.

Posejte kitajsko listno zelenjavo. To je mešanica semen petih vrst listne zelenjave: Mizuna, Pak Choi, Red Giant, Tatsoi in Grϋn im Schnee. Dobro prenaša mraz, zato je odlična za jesenske setve. Lahko režete mlade liste ali pa mesec po setvi presajate, da rastline razvijejo večje rozete. Pobirate preko cele zime.

Pri setvi in sajenju ne pozabite upoštevati kolobarja in mešanih posevkov. Ker se v sprotnem kombiniranju in razmišljanju lahko zelo hitro izgubite, je najbolje, da tak načrt za naslednja leta naredite enkrat v miru preko zime ali pa ga naročite pri strokovnjakih.

[gdl_gallery title=”Avgustovske vrtnine” width=”115″ height=”115″ galid=”7″ ]

Znate li šta se dešava organizmu ako pojedete SAMO 5 ŠLJIVA DNEVNO?!

Slatki, sočni ukus šljiva samo je jedan od razloga da ih uključite u svakodnevnu ishranu. Postoji čak 140 vrsta šljiva, a sve su bogate ugljenim hidratima, imaju nizak nivo masnoća i kalorija, bogate su vitaminima A, C i E, kalcijumom, magnezijumom, vlakanima i kalijumom.

sljive

Šljive

Naučnici kažu, samo 5 šljiva na dan čine ovo:

Štite vaše srce

Jedna sveža šljiva u proseku sadrži 113 mg kalijuma, minerala koji pomaže pri kontroli visokog krvnog pritiska i koji smanjuje rizik od moždanog udara. Ako vam to nije već dovoljno, crvenkasto-plavi pigment u nekim vrstama šljiva, koji se zove antocijanin, može zaštititi od raka, tako što eliminiše štetne slobodne radikale u organizmu.

Pomažu pri varenju

Suve šljive su kao stvorene da pomažu crevima da rade svoj posao. Zalihu suvih šljiva (koju možete držati u frižideru) možete pripremiti vrlo jednostavno: Potopite suve šljive u sveže prokuvanu vodu, ohladite i zamrznite.

Smanjuju nivo šećera u krvi

Prema nutricionisti Kanade, šljive rangiraju nisko prema glikemijskom indeksu, što znači da vam mogu pomoći da kontrolišete nivo šećera u krvi i smanjite rizik od tip 2 dijabetesa.

Pomažu kostima

Rezultati su pokazali da je grupa koja je jela suve šljive imala znatno veću gustinu kostiju u kičmi i podlaktici.

Poboljšavaju pamćenje

Samo 5 šljiva dnevno mogu pomoći da neutrališete ćelije štetnih slobodnih radikala koji (negativno) utiču na pamćenje.

Pomažu očima

Šljive su posebno korisne za zdravlje vaših očiju. Fitonutrijenti koji se nalaze u šljivama mogu pomoći da se smanji rizik od bolesti koja se javlja uglavnom kod starijih osoba, degeneracija makule.

NASVETI ZA NARAVNO VRTNARJENJE

  • SAGA o krompirju v stolpih

  • Stolp je bil 1m3. Vloženih 9 krompirjev na dno 1 Marca. Ne vem točno kdaj je dobil prve liste ma je bilo zgodaj, ker je bil 1 mesec pokrit. Vmes je bil incident ko so v kompostnik oz kromprnjak vdrle moje ljubice in jih nekaj dobesedno zmasakirale smile emoticon Prvi problem, ki se pojavi je da niso vse rastline enako visoke in ko zasipaš tiste najnižje ne dohajajo. Ne vem če je možno da bi jih enakomerno lahko zasipal.
    Vglavnem točno 3,5 meseca je. Krompir dosegel višino 1.5m. Zacvetel in odcvetel nekje v dobrih 2 tednih.
    Samo prvič sem zasula z kompostom in starim odležanim gnojem. Pa mal kurjega sem gor dala. Pol pa slama vse do vrha.
    Ko sem ga podrla NI BILO krompirja vse do DNA oz zemlje – kamor tudi krompir sodi. V teorijo da lahko dela gomolje po steblu ne verjamem. Nobenemu tudi sploh še ni uspelo.
    Nikakor ne more rastlina ko mora neprestano vlagati v rast delati tudi gomolje. Vse rastline bodo rastle.čejih zasuvate ker iščejo svetlobo in če jim zasujete liste bodo primorane narediti nove. Sem začudena, da je blo sploh tolk krompirja in te debeline! Res! Sorta pa sem izbrala popolnoma NAPAČNO! Zgodnjo. Za stolp naj bi se uporabljalo srednje zgodnje ali pozne oz tiste ki zorijo vsaj 120 dni.
    Nisem vagala krompirja ma po moje ga je manj kot sem ga vložila kar je pravi hec….ha ha ha in tako poročajo tudi vsi na tujih forumih.
    Je pa lep debel.
    Skratka zdej bojo ljubice najprej POČISTILE zemljo v NULO kot vidite na zadnji sliki.
    Jaz bom pa začela projekt dva. Po dolgotrajnem raziskovanju in verjemite da sem prebrala sigurno kakih 1000 publikacij in forumov sem se dokopala do nekaj informacij, ki so mi dosti bolj logične. In sicer krompir polagamo v etaže in ne samo na dno.
    Poročam o vsem skupaj konec poletja!!!!!!!
    Ostanite v cvetju!!!!

  • Maj Klemencic Iz teh prikazov je razvidno samo zasipavanje in ne dodajanje krompirja po etažah. Nekaj podobnega sem videl prvo in se odločil, da tako preizkusim postopek. Sicer pa ne bom več razpravljal in se oglasim glede tega ko razparam vrečo ko bo čas.
  • Sabina Čarman Mi smo ga zasipali 3x, bomo vidli kako bo. Zdaj se je rast ustavila (v višino). Bom pa naredila še video, da boste videli kako smo delali
  • Ekspert Dejan Županc Koliko je meni poznano se za vsako, ko zasipaš krompir vloži nove krompirje…
  • Amalija Oražem Ja. Jaz sem tudi kar nekajkrat brala na fb, da ko zasipas spodnjega, polozis novega in tako naprej navzgor..
  • Irena Brecko Trdan Pri nas ga imamo v sodu, ki mu je mož naredil luknje, da lahko krompirjevka raste ven čez te luknje. Posadili smo ga v več plasti. Smo že lani imeli tako in ga je kar nekaj zraslo, letos upamo, da bo še več..bom slikala kako to izgleda in javim kaj je zraslo:)
  • Katja Sheikh V čisto nobenem našem slovenskem prispevku NI bilo nazorno nakazano ali povedano, da se da krompir v etaže! Povsod trdijo da kao krompir naredi gomolje po steblu gor če ga dovolj hitro zasipaš. In pregledala sem 101 tuj video na utubu ma niti enga same…Prikaži več
  • Katja Sheikh Za vse tiste, ki boste probali nazoren opis
    http://rastline.mojforum.si/rastline-about9785.html

    MojForum.si nudi brezplačno gostovanje phpbb…
    rastline.mojforum.si|Osebe MojForum.si
  • Irena Brecko Trdan Oprosti Katja Sheikh, da sem zgrešila morebitno vprašanje, ki si ga zastavila pred časom, lahko pa povem, da se tudi mi “učimo na lastni koži”, ker je tudi vse kar smo prebrali o krompirju v sodih/vrečah pomanjkljivo. Tudi “v etažah” ne gre povsem b.p..Zato tudi pravim, da upamo na boljši rezultat letos wink emoticon
  • Amalija Oražem Me prav zanima kako bo. Ce bos imela pozitiven rezultat, ga velja posnemati
  • Lenka Mi Hvala za tole izkušnjo. Sama se po vsem prebranem potem letos nisem lotila tega.
  • Maj Klemencic Jaz sem omenil, da sem razumel (nek drug priksz s sliko), da steblo naredi več gomoljev, če ga raztegujemo…nisem trdil. Omenil sem tudi, da je to moj prvi krompirjev projekt (še traja) in, da bom povedal kako je izpadlo ko bo konec. Smo v takem medij…Prikaži več
  • Irena Krstinc Borcic Maj – men prav zanima, kako bo tale tvoj “eksperiment” uspel grin emoticon se veselim poročila smile emoticon
  • Katja Sheikh Torej Maj Klemencic delate v etažah? Ste dali vsa krompir naenkrat v etaže ali ste počakali da prvi pride ven in pol preden ga zasujete dali drugo etažo? Jaz sem se odločila, da bom prvi stolp probala dat dve etaži naenkrat razmak 15 cm, ker nekje v tem dometu sem danes odkopala krompir. V prvih 15 cm stolpa.
    Uporabljate isto sorto krompirja? Jaz bom primorana mešati. Hvala.
  • Duša Arsovska Katja, gre za dva načina ja; v etažah naenkrat ali tako kot ti postopoma zasipat, ko raste. Samo logično bi bilo, da bi ga morala zasipati do vrha tudi z zemljo, da imajo seveda gomolji ob steblu vse do vrha enake pogoje. V bistvu mu stalno poglabljaš …Prikaži več
  • Katja Sheikh Ljuba Šparovec Čadonič ja ljubice so svilenke. Sam, da ne bo pomote…te so prizanesljive…kako večjo bubo tudi izpustijo…za<to vedno delo dokončajo Golovratke smile emoticon tiste so šele terminatorji! Nič jim ne uide! Pojejo tudi ta velike polže, ki jih svilenke ne recimo.
  • Ljuba Šparovec Čadonič Iščem primerno pasmo kokošk, ki bi mi prinesle nekaj jajc in bile hkrati tudi scrkljanke…
  • Jelka Laharnar Tudi midva s sinom sva danes jedla pečen doma pridelan krompir. Sem ga pobrala pred dežjem. Je fino čist kot bi bil opran ker je bila suha zemlja.

Tabela pozitivnih učinkov hrane



Pozitivna hrana

V tabeli boste našli smernice informativnega značaja, ki vam lahko pomagajo pri odločitvi za zdravo prehranjevanje in zdravo življenje.


zelena solata Zdravi nevroze, depresije, blaži bolečine, nespečnost, razdražljivost. Kroti premočno spolno slo, krče, astmo, oslovski kašelj.
zelje Izvrstno spodbuja celotno peristaltiko, razstruplja organizem, odstranjuje črevesne zajedavce.
grah Povečuje spolno slo, znižuje krvni sladkor, pospešuje prebavo.
fižol Lajša simptome sladkorne bolezni, revmatizem, razstruplja organizem.
soja Primerna za diete, nadomestek mesa, regenerira telo.
čebula Lajša in odpravlja prehlad, gripo. Spodbuja in usklajuje najrazličnejše funkcije organizma: zdravi živce, pljučna obolenja, oslabljene moške potence. Deluje proti strjevanju krvi.
česen Eno učinkovitejših zdravil ljudske medicine. Preventivno deluje na imunski sistem, uničuje slabe črevesne bakterije, v črevesju preprečuje gnitje in nastajanje plinov, krčev, driske, širjenje škodljivih sestavin. Preprečuje in zdravi obolenje žolča in žolčnih poti. Pomaga pri zastrupitvi z nikotinom in stimulira spolno slo.
por Zdravi bronhitis, prehlade, astmo, preprečuje gnitje v črevesju, krepi imunski sistem, razstruplja organizem. Spodbuja izločanje sečnine iz krvi.
korenje Primerno pri slabokrvnosti, želodčnih in črevesnih obolenjih, čisti kri, prežene zgago, deluje bazično na organizem.
krompir Deluje ugodno na presnovo, poškodbe kože (krompirjevi obkladki), koristi srčnim bolnikom, čisti jetra.
paradi-žnik Vzpodbuja prebavo, delovanje trebušne slinavke, čisti jetra, za bolnike s srčnožilnimi obolenji.
špinača Zdravi slabokrvnost, razbremenjuje srce in ledvice, niža krvni tlak, krepi delovanje trebušne slinavke. Razstruplja organizem.
ananas Krepi spolni nagon, krepi delovanje želodčnega soka, zdravi in preprečuje žolčne kamne, razstruplja organizem.
banana Primerna za obolenja črevesja, pri driski, umirja vnetja.
breskev Zdravi kašelj (sirup iz cvetov). Čisti črevesje, krepi želodec, jetra, pljuča.
jabolko »Jabolko na dan prežene zdravnika stran!«
lešnik Proti driski, zdravi hemeroide, vnetje ran (listi). Krepi delovanje žlez in znojnic (moške mačice), krepi organizem, pomaga pri zgagi. Na telo deluje kot kozarec rdečega vina ali kave.
limona Pomaga pri gripi, prehladih, vnetjih dihal, vročini, infekciji, pomaga pri epidemijah vseh vrst. Zdravi jetra, kožne nečistoče. Z njo lahko zdravimo akne in ogrce.
pomaranča Če sok pijemo zjutraj, je vreden zlata, če popoldne, srebra, zvečer pa brona. Čisti črevesje, jetra, kri, spodbuja delovanje želodca.
meta Preprečuje nastajanje plinov in napenjanje, pospešuje prebavo, deluje antiseptično. Olje pomirja bolečine in krče, umirja živčno ali hipohondrično bitje srca.
peteršilj Spodbuja delo organov (ne uživati pri vnetju ledvic), proti slabokrvnosti, ledvičnim kamnom, bakterijam, uravnava menstruacijo in prebavo, vetrove. Zdravi ekceme, motnje jeter, vnetje prostate, krče. Izboljšuje moško potenco, zdravi kožne bolezni.
poper Zaščitnik organizma, zlasti prebavil, spodbuja delo želodca, razstruplja. Ugodno deluje na srce.
oves Niža raven holesterola, krepi živce in pomirja (ugoden za spopadanje z abstinenčnimi krizami), z regulacijo sladkorja v krvi pomaga sladkornim bolnikom. Vlaknine ovsa pomagajo pri zaprtju. Prevelike zaužite količine negativno vplivajo na absorbcijo kalcija, železa in cinka iz drugih živil!
riž Pomaga pri preprečevanju kroničnih zahodnjaških bolezni, koristi zdravju črevesja, preprečuje zaprtje. Zagotavlja enakomerno raven sladkorja v krvi. Ne vsebuje glutena, načeloma ne povzroča alergij.
pšenica Pomaga preprečevati koronarno bolezen srca, varuje tanko in debelo črevo, preprečuje zaprtje. Je pomemben vir selena. Zmanjšuje tveganje za razvoj raka na prsih.
nerafinirana žita (rž, proso, ajda, integralni ječmen) Zmanjšujejo tveganje koronarne bolezni srca, visokega krvnega tlaka, določenih vrst raka in sladkorno bolezen. Pogostejše uživanje lahko zmanjša visoko količino hormona estrogena (proti raku na prsih).
ribe in ribje olje Preprečujejo bolezni srca in ožilja. Lajšajo simptome astme, zvišanega krvnega pritiska, migrene. Ribe, ki vsebujejo največ omega-3 maščobnih kislin, najbolj varujejo. To so sardele, skuše, tune, sledi in losos.
meso Je vir velike količine železa, selena in cinka v obliki, ki jo telo najlažje absorbira. Pomaga pri sproščanju energije iz hrane. Priporočeno je uživanje divjačinskega mesa, ki je bolj pusto od mesa farmske pridelave. Pomaga pri zdravljenju aken, bronhitisu, slabokrvnosti.
jajca Oskrbujejo telo z vitamini in rudninami, so odličen vir vitamina B12, ki je nujen za zdrav živčni sistem.

Vinska rutica ali ruta

Vinska rutica poleti v času cvetenja.
V ugodnih pogojih na gredi razvije srednje visok
in razvejan grmiček.

Vinska rutica (Ruta graveolens) je znana kot ruta ali vinska rutica. Do 60 centimetrov visok prezimno trden zimzelen grm ima korenine rumeno rjave barve, precej razvejane in vlaknaste. Okroglo steblo je bledo rumene barve, ki prične v drugem letu starosti leseneti. Listi vinske rutice so majhni, zaokroženi, krpasti ter imajo oljne žleze. Vsebujejo učinkovine za uničevanje insektov (posušeni).  Cvetovi so nagubani, zelenkasto rumene barve, odprejo pa se proti koncu poletja. Domovina je balkanski polotok, je pa razširjena po celem svetu, predvsem kot okrasna in zdravilna rastlina v vrtovih. Glede na pokrajine ima vinska rutica tudi druga imena: verand, vrtana rutca, bajrutca, petoprstnica.

V preteklosti se je rutica uporabljala predvsem kot rastlina, ki varuje pred raznimi boleznimi. V srednjem veku so z vejicami potresli tla, da bi se obvarovali kuge. Leonardo da Vinci in Michelangelo pa sta zatrjevala, da jima  moč, ki se skriva v vinski rutici, ostri vid in drami ustvarjalni navdih.

Vinsko rutico sadimo v rodovitno in dobro odcedno prst. Dobro prenaša senco, a bolje uspeva na sončnih legah. Gojimo jo lahko kot okrasno rastlino na vrtovih, posadimo jo lahko v lonce ali z vinsko rutico zasadimo nizko živo mejo. V loncih jo lahko sadimo v kombinaciji z drugimi zelišči in dišavnicami. Postavimo na sončno lego. Vinsko rutico moramo v času cvetenja nabirati z rokavicami, saj lahko povzroči koprivnico.Nosečnice pripravkov iz vinske rutice ne smejo uživati.

Cvetovi vinske rutice so nagubani, zelenkastorumene barve, odprejo se pozno poleti.
Cvetovi vinske rutice so nagubani,
zelenkastorumene barve, odprejo se pozno poleti.

V kulinariki vinska rutica skoraj ni uporabna

Njena semena se lahko dodajajo raznim omletam, jajcem, ribam , a le kot aromatik. Uporaba je precej omejena,rastlina je namreč precej grenka in povzroča pri nekaterih neprijetne občutke v želodcu. Vsebuje snov kumarin, ki v večjih količinah povzroči zastrupitve, posledica katerih je glavobol, slabost, bruhanje. V Istri in severni Italiji jo uporabljajo kot dodatek alkoholnim pijačam.

Domače žganje in vinska rutica

V lepo steklenico za žganje damo vejico vinske rutice, prelijemo z dobrim slivovim žganjem in dodamo sladkor. Postavimo na sonce, dokler tekočina ne pozeleni in sladkor popolnoma raztopi. V lepi steklenici je to žganje primerno za darilo. Rastlina ostane lepo zelena in deluje zelo dekorativno.
Vinska rutica se ne sme mešati z žganjem iz jabolk, ker se sproščajo strupi, zato pazljivo s to zdravo rožico.

Vinsko rutico danes uporabljamo za blaženje glavobola in za preprečevanje zadrževanja vode v telesu. Uporablja se tudi pri menstrualnih težavah in pri pomirjanju živčne napetosti, pri vrtoglavici in oteženem dihanju, pri premočnem bitju srca, kožnih boleznih in revmi.

Poparek iz vinske rutice

1 čajno žličko posušene, zdrobljene rastline poparimo z eno skodelico vroče vode.

Hladni izvleček iz vinske rutice

Čajno žličko zelišča namočimo v 1 kozarcu mrzle vode in pustimo stati 10 ur, nato precedimo in spijemo (dnevna količina).

Vir: Zdravilna zelišča (Heinrich Neuthaler)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vinska_rutica

Ukras u vrtu, lijek u kući – 5 biljaka za prirodnu ljekarnu

Sadite li vrt ovog proljeća ili razmišljate o biljkama koje možete posaditi na svom balkonu ili terasi, svakako uzmite u obzir neven, kadulju, majčinu dušicu i metvicu.

Osobito ako ste roditelj i razmišljate koje biljke bi bilo dobro imati pri ruci u svojoj maloj kućnoj, prirodnoj ljekarni.

Ove ljekovite biljke vrlo su otporne, pa ih lako možete uzgojiti i na malim prostorima, a svaki uloženi trud višestruko će vam uzvratiti.

U vrtu u kojem uzgajate povrće, neke od njih poslužit će ne samo kao ukras, već i kao odlična zaštita od raznih nametnika i bolesti.

Izbor biljaka je zaista velik, no ovih 5 predstavlja kvalitetnu bazu od koje ćete vi i vaši ukućani sigurno imati velike koristi.

1. Neven (lat. Calendula officinalis)

Gdje god ga posadili, njegovi lijepi žuti cvjetovi bit će predivan ukras od lipnja pa sve do prvih mrazeva.

Propustite li koji put pogledati prognozu vremena, ovi žuti cvjetovi djeluju poput meteorologa: ako su cvjetovi zatvoreni i nakon 7 sati ujutro, toga će dana padati kiša!

Čaj koji ćete napraviti od sušenog nevena djeluje protuupalno i jača imunitet, regulira menstruaciju, smiruje želudac i crijeva.

Budući da je iznimno jaka imunološka biljka, osobe s autoimunim bolestima ne smiju ga uzimati!

Poznata je i njegova vanjska upotreba, kod kožnih oboljenja.

Ova biljka s fitoncidima iz svog korijena odbija gliste nematode, pa ga je odlično posaditi pokraj gredice s mrkvom ili između ruža.

Ljekovita krema od nevena

Ova predivna prirodna krema poslužit će vam kao prva pomoć kod svih problema s kožom; crvenila, upala, prištića, osipa, za ublažavanje oteklina i opekotina, nakon uboda insekata.

Možete je koristiti i kao losion za cijelo tijelo, osobito za suha i ispucala područja na koži kao što su stopala i laktovi ili pak kao prirodni balzam za usne.

Omekšat će kožu, ublažiti osjećaj iritacije i boli te joj pružiti vrhunsku zaštitu od bakterija, virusa i gljivica.

Može vam poslužiti i kao pomoć kod hemeroida, modrica i proširenih vena.

Sastojci:

100 g kokosovog ulja
30 g svježih cvjetova nevena
staklenka s poklopcem

Priprema:

U posudi otopite kokosovo ulje, na laganoj vatri.

U staklenku stavite latice nevena i prelijte ih s otopljenim kokosovim uljem. Zatvorite staklenku poklopcem, ali ne do kraja.

Za izradu ostatka kreme, bit će vam potrebna posuda s vodom i tkanina (gaza, krpa).

U posudu s vodom, na dno stavite tkaninu, a na nju staklenku s kokosovim uljem i nevenom.

Ulijte vodu u posudu koja se grije, u razini koja je nešto viša od razine ulja i latica u staklenci.

Posudu držite na laganoj vatri između 4 i 6 sati, ovisno koliko snažan učinak kreme očekujete.

Voda ne smije zavrijeti – staklenka smije biti topla, ali ne vruća!

Nakon isteka vremena, procijedite ulje s laticama kroz gazu ili drugu tkaninu, dobro pritisnite tkaninu, kako biste sačuvali svaku dragocjenu kap.

Prelijte procijeđenu tekućinu u staklenku u kojoj ćete je čuvati. Uskoro će poprimiti čvrsti oblik, pa je koristite kao kremu.

2. Lavanda (lat. Lavandula officinalis)

Lavanda odbija razne insekte, te sprečava pojavu lisnih ušiju i mrava.

Cvjetne stapke se beru neposredno prije otvaranja, a suhe se mogu koristiti u razne svrhe.

Kao čaj najbolje ju je koristiti u mješavinama, a pomaže protiv migrene, nesanice, stresa, valunga i gljivica.

Jastučić od lavande

Male satenske vrećice napunite suhim cvjetićima i stavite u ormar. Takav jastučić, koji štiti odjeću od moljaca, ujedno osvježava prostor i daje karakterističan miris.

Kako bi dobili mirisan jastuk za odmaranje i opuštanje, veću jastučnicu (u omiljenoj boji) napunite punjenjem za jastuke i suhim cvjetićima lavande.

Macerat lavande

Šaku lavandinih cvjetova namočite u 2,5 dl maslinovog ulja, u staklenci.

Ostavite na suncu 40 dana, zatim procijedite.

Dobiveno ulje izvrsno je za njegu suhe kože, bolnih zglobova, te za masažu oduzetih udova nakon moždanog udara.

3. Kadulja (lat. Salvia officinalis)

Njenu izuzetnu ljekovitost izražava stara rimska izreka: „Zaprijeti li smrt, po kadulju u vrt!“.

Beru se mladi izdanci i listovi, koje sušite u hladu.

Čaj od kadulje kuha se tako da nepokriven vrije 3 minute, na laganoj vatri, čime isparava otrovan sastojak tujon.

Čaj od sušene kadulje djeluje baktericidno, fungicidno i antiseptički, pa je odličan za dišne organe, grgljanje kod upaljenog grla i laringitisa.

Može pomoći kod upaljene sluznice – usta (afte), želuca i crijeva.

Ovim čajem mogu si pomoći i žene u menopauzi, jer regulira jako znojenje, te ima blago smirujući učinak.

Jači uvarak (čajna kupka) pomaže kod kožnih bolesti, ekcema i svraba, te raznih gljivica.

Želite li kvalitetniju, jaču i sjajnu kosu koja je otpornija na lomove, ispirite je kaduljom.

Kadulja, majčina dušica i menta odbijaju leptira kupusara i puževe golaće, pa ih svakako posadite uz vaše kupusnjače, te sve zeleno lisnato povrće.

4. Majčina dušica (lat. Thymus serpyllum)

Riječ je o manjem grmu tamnoružičastih cvjetova intenzivnog mirisa.

Ima jaka antibakterijska svojstva, pa čaj od majčine dušice odlično djeluje protiv upala dišnih organa i svih vrsta kašlja, ali i protiv upale želuca, neredovitih menstruacija, te kod smetnji u mjehuru i bubrezima.

Korisna je paša za pčele jer i njih čuva od bakterijskih bolesti.

Kupka od majčine dušice

Za jačanje slabašne djece, oboljelih od dišnih bolesti, reumatičnih bolesnika napravite ljekovitu kupku.

U toplu vodu za kupanje ulijte čaj od majčine dušice. Kupka bi trebala trajati oko 20 minuta.

5. Menta (lat. Mentha piperita)

Menta ili paprena metvica odlikuje se snažnim mirisom mentola, koji hladi i djeluje kao prirodni anestetik.

Listove mente treba brati prije cvjetanja.

Čaj mente potiče metabolizam, olakšava disanje, djeluje protiv slabe probave i grčeva u želucu, za smirenje bolova u žučnom mjehuru i druge tegobe.

Iako je vrlo popularan i osvježavajući, treba napomenuti da prekomjerno ispijanje čaja od mente može naštetiti srcu pa s njime nemojte pretjerivati.

Macerat mente

Listove mente uberite po suncu i prosušite 2-3 dana.

Prelijte ih maslinovim uljem, te poklopljene ostavite stajati na toplom 40 dana.

Procijeđeno ulje stavite u tamne staklene boce.

Ovo ulje odlično je za masiranje protiv reume, gihta, migrene i glavobolje.

Uzgoj i berba

Prilikom odabira lokacije, uzmite u obzir da ove biljke vole sunčana mjesta, zaštićena od hladnoće i vjetra, kako bi mogle postići visoku koncentraciju eteričnih ulja i ljekovitih tvari.

Ljekovito bilje berite za lijepa i sunčana vremena, te sušite u hladu, na prozračnom mjestu.

Sušenjem određenih dijelova biljaka, imat ćete zalihu za cijelu zimu i napraviti bazu za svoju malu kućnu ljekarnu.

Odgovori

WordPress Themes