Category: Brez kategorije

OČE PRAZNUJE 70 LET (NAPISANA 17.6.1996)

DANES, OČE TI PRAZNUJEŠ,
LEP ŽIVLJENSKI JUBILEJ,
SE S PRIJATELJI ROKUJEŠ;
VSE NAJBOLJŠE ZA NAPREJ.

TI NE VEŠ, KAKO TE RADI,
IMAMO, MI DOMAČI VSI;
TUDI LOJZE IN HELENCA;
ZBRANI VSI PRIJATELJI.

MNOGO SI V ŽIVLJENJU SVOJEM,
MORAL TUDI PRETRPET’,
KO FAŠISTIČNI JE ŠKORENJ,
Z DOMA TE POGNAL V SVET.

VOJNO GROZO V NUERENBERGU,
MORAL TI SI PREŽIVET,
ZRAVEN VSA DRUŽINA TVOJA,
ŠLA S TEBOJ JE V KRUTI SVET.

SREČNO STE PRIŠLI DOMOV,
SPET NA HRUŠICO ŽIVET,
VETER JE ZAPIHAL NOV,
IN OZNANJAL BOLJŠI SVET.

TUKAJ PA ČEZ NEKAJ LET,
ŽENO SVOJO SI SPOZNAL,
SI USTVARIL TOPEL DOM,
KJER BOŠ DANES PRAZNOVAL.

ZRAVEN TUDI HČERI DVE,
USTVARIL SI ZA KRATEK ČAS,
KI SVA NAREDILI TI,
POLNO GLAVO SIVIH LAS.

ZDAJ DRUŽINA SMO VELIKA,
VSI SMO POMNOŽILI SE,
ŠTIRJE VNUKI IN DVA ZETA,

RADI PRIDEMO V GOSTE.

ZDAJ NA ZDRAVJE, DRAGI ATA,
ŽIVI NAM ŠE MNOGO LET,
IN LE GLEJ, DA SVOJA LETA,
ZNAL BOŠ DOBRO PREŽIVET’.

TUDI VSI PRIJAT’LJI ZBRANI,
TU IMEJTE SE LEPO,
KO BO LETO NAOKOLI,
SPET SE TUKAJ ZBEREMO.  

SONJA SRNA, 17.6.1996    (458.)

 

 

SLOVO OD FEBRUARJA

PRVI MAREC JUTRI JE;
DOM MOJ V SONCU KOPA SE;
DANES-ZADNJI FEBRUAR,
JUTRI MI BO MALO MAR.

S PIVOM SPET SE SONČIVA,
SONCE OBOŽUJEVA;
PRAVE ZIME LETOS NI;
SO POLETNE ZIMSKE DNI.

TA POMLAD PA SLADKO SPI,
SPLOH NE VE, DA ZIME NI.
”NO, POMLAD, LE ZBUDI SE,
IN POKAŽI ČARE VSE!!”

KURENTI ŽE DELAJO,
IN PRI TEM USPEŠNI SO;
MASKE BODO ŠE PRIŠLE,
KURENTOM POMAGALE.

LETOS ZIMA PRIDNA JE,
SAJ SE SPLOH NE ČUTI JE;
ROŽIC NEKAJ ŽE CVETI,
LEPŠAJO NAM ZIMSKE DNI.

NA SPREHODU SEM BILA,
MURENČKA SEM VIDELA;
REVEŽ SE USTRAŠIL JE,
DA GA JAZ POHODIM NE.

”MURENČEK, NIČ SE NE BOJ,
PRIDI IZ LUKNJE IN ZAPOJ;
RADA SLIŠALA BI TE,
PA ČETUDI ZIMA JE.”

MUREN IZ LUKNJE NI PRIŠEL;
SREDI ZIME NE BO PEL;
JAZ BILA SEM ŽALOSTNA,
SEM ZATO DOMOV ODŠLA.

MESEC MAREC JUTRI BO,
ROJSTNI DAN PRAZNUJEMO;
MOJA SESTRA JOŽICA,
TA DAN PRAZNIK SVOJ IMA.

NA HRUŠICI, 28.2.2019  (412.)

 

BALINARSKA TEKMA (7.7.2018)

V SOBOTO SMO SE ZBRALE,
SE BALINATI PODALE;
ŠTIRI ME BALINARKE,
ŠLE SMO DO ŽIROVNICE.

VREME LEPO JE BILO,
ZUNAJ JE BILO TOPLO,
ŽENSKE IZ ŽIROVNICE,
TAM SO TELOVADILE.

TUDI JAZ PRIDRUŽIM SE,
VERA, DORA TUDI ŠE,
JELKA JE LE GLEDALA,
KER JE VADILA DOMA.

ČAKAMO EKIPE TE,
KI BILE SO VABLJENE,
ŠTIRI MOŠKE SO ŽE VSE,
ŽENSKE ŠTIRI PA ŠE NE.

ČUDEN SE ZAPLET ZGODI,
KER EKIPE ENE NI,
A NEKDO JE POSKRBEL,
KMALU JE EKIPO IMEL.

PRVO IGRO GLEDAMO,
DRUGO ME BALINAMO;
VSE SMO POTRUDILE SE,
DA SMO IGRO ZMAGALE.

JE ZA NAS POČITEK SPET,
SE NA SONCE GREMO GRET,
KOMAJ SMO DOČAKALE,
DA SMO SPET BALINALE.

IGRO ZOPET ZMAGAMO,
OSVOJILE SMO ZLATO,
KER NAJBOLJŠE SMO BILE,
SMO RAZVESELILE SE.

KER SMO PRIDNO ŠPORTALE,
LAČNE SMO POSTALE VSE,
DOBRI SO GOSTITELJI,
ŠE KOSILO SKUHALI.

KO ŽELODČEK SIT JE BIL,
JE LAHKO ŠE NEKAJ SPIL,
SITE IN ODŽEJANE,
SMO DOMOV VRNILE SE.

NA HRUŠICI, 11.7.2018

16.5.2018 SEM NAŠLA TE PESMICE IN NEKAJ VERZOV STARIH 22 LET IN 1 MESEC (za domačo nalogo od otrok), PA 10 LET IN 12LET

       HVALNICA HIŠI

NAŠA HIŠA JE VELIKA,
‘MA PROSTORE, KOT SE ŠIKA,
KUHINJO, KOPALNICO,
DNEVNO IN PA SPALNICO.

V DNEVNI TV NAM KRALJUJE,
PRAV NIKDAR ON NE SAMUJE;
DELAMO MU DRUŽBO MI,
DOKLER NE ZASPIMO VSI.

HRANA V KUHINJI SE KUHA,
NAJVEČKRAT GOVEJA JUHA,
ZRAVEN PA KROMPIR, MESO,
DA DRUŽINA SITA BO.

ZDAJ GREMO V KOPALNICO,
DA SE MALO SKOPAMO,
SI UMIJEMO ZOBE,
IN POČESEMO LASE.

ČAKA NAS ŠE SPALNICA,
V NJEJ PA MEHKA POSTELJA,
KJER PRESPIMO CELO NOČ,
PRIDOBIMO NOVO MOČ.

NA HRUŠICI, 11.4.1996

 

HVALNICA ”VSEMU”

HVALA TI, MAMA,
HVALA ZA VSE;
DA SI V TRPLJENJU,
RODILA ME.

HVALA TI, OČE MOJ,
ZA VSE SKRBI,
KI JIH JAZ, SINE TVOJ,
POVZROČAM TI.

HVALA TI, O MOJ BOG,
DA SI Z MENOJ,
KADAR JAZ SAM NE VEM,
KAJ BI S SEBOJ. 

NA HRUŠICI, 11.4.1996

 

”TRŠICA” IN DETE

NAŠA ”TRŠICA” JE MEGA,
VČASIH KAR POKAM OD SMEHA,
VČASIH BI NAJRAJE JOKAL,
POGRABIL BI TORBO IN SPOKAL.

A ZDAJ PRIČAKUJE OTROKA,
NE VE, DA KAR NAPREJ JOKA;
POSTALA BO MAMICA MLADA,
VELIKOKRAT SPALA BI RADA.

DOJENČEK BO DELAL TEŽAVE,
IMELA GA BO NA VRH GLAVE;
IN DA BI ŠTRUČKA ZASPALA,
”TRŠICA” BO PRAVLJICE BRALA.

NA HRUŠICI, 11.4.1996

 

MOŽEV ABRAHAM

KAM JE ŽENA LE ODŠLA,
KO NASTALA JE TEMA?
STRAH ME JE , KER JE ŠE NI,
DA JE KDO NE ZBEGA MI.

MORAM HITRO LUČ PRIŽGAT’,
ŽENKO SVOJO POISKAT’,
ČE PA Z DRUGIM JE ODŠLA,
POTLEJ NAJ JO KAR IMA.

MU BO DALA VEDETI,
DA PRI NJEJ NIČ FLETNO NI,
JAZ PA LEDIG BOM IN ”FREJ”,
SPET ODŠEL A LOV, JUHEJ.

NA HRUŠICI, 29.5 2008

 

MOJ ABRAHAM

NI ŠE DOLGO OD TEGA,
KO SEM SREČALA MOŽA,
ABRAHAM MU JE IME,
ON MI KAŽE LETNICE.

PETDESET JIH JAZ IMAM,
IN ZATO SE ABRAHAM,
ZAUSTAVIL JE PRI NAS,
DA NA LETA SPOMNI NAS.

NA HRUŠICI, 20.9. 2006

 

 

DELAVSKI PRAZNIK 2018

RADI IMELI SMO PRVI MAJ;
DANES PA ŽALOSTNO GLEDAM NAZAJ;
NI PRIMERJAVE S TEDANJIMI ČASI,
PA NAJ V MESTU BO ALI NA VASI.

VČERAJ NA VASI ZAGOREL JE KRES,
KI SEM VESELA BILA GA ZARES;
JE VELIČASTNO OSVETLIL NEBO,
GLEDATI RES GA BILO JE LEPO.

LETO ZA LETOM VSE MANJ JE LJUDI,
KI BI DOGODEK POGLEDAT PRIŠLI;
SE PRVI MAJ IZRODIL JE ZARES,
TUDI, ČE KRES BI GOREL DO NEBES.

DELAVEC DANES ŠE KOMAJ ŽIVI,
KER ZA VSAKDANJI SE KRUHEK BORI,
ŽEJEN IN LAČEN NE BO PRAZNOVAL,
SKORAJ VSE ŽE DRŽAVI JE DAL.

DELAVCI DOBRO DRŽAVO ŽELE,
DA BI LEPO SE IMELI V NJEJ;
TAKRAT Z VESELJEM NAZDRAVILI BI,
PRVEMU MAJU, NAJ DOLGO ŽIVI.

HRUŠICA, 9.5.2018

PUSTNA

DAJMO, DAJMO, MAŠKARE!!
KJE SE DANES SKRIVATE??
ZUNAJ ZIMA JE IN MRAZ,
KI ME ŠČIPATA V OBRAZ.

RADA VIDIM MAŠKARE;
SE ZATO PRIKAŽITE;
ZIMO TREBA JE ODGNAT’,
DA PRIŠLA BO K NAM POMLAD.

TRAVNIK MORA ZELENET’,
NE PA, DA NA NJEM JE LED,
KI POKRIVA REGRAT MI,
KI ZDRAVILO JE ZA KRI.

MAŠKAR LETOS NI NIKJER,
ZIMA PA GRE SVOJO SMER;
JUTRI SPET BO PADAL SNEG,
NA SNEŽENA LOG IN BREG.

BOŽIČNI DAN (25.december 2011 –spomini na fb)

LEP BOŽIČNI DAN MINEVA,
ZVEZDICE SE KAŽEJO,
DOLGA NOČ SE SPET ROJEVA,
TREBA BO V POSTELJO.

MORAM REČI, DA SEM SREČNA,
KOT ŽE DOLGO NE TAKO,
UPAM, DA BO SREČA VEČNA,
NAJ JO VSI OBČUTIJO.

VSI DOMAČI SMO SE ZBRALI,
NA KOSILU TU PRI NAS,
JEDLI SMO IN KLEPETALI,
POZABILI SMO NA ČAS.

K NAM PRIŠEL JE ŠE BOŽIČEK,
NAM PRINESEL JE DARIL,
TA PRIJAZEN, RDEČ MOŽIČEK,
TAM POD JELKO JIH JE SKRIL.

SMO BILI DARIL VESELI,
SO ISKRILE SE OČI,
SKUPAJ SMO SI ZAŽELELI,
ŠE VELIKO TAKIH DNI.

STARKA ZIMA (20. 12. 2009)

 

Nimam rada Starke Zime,
še celo sovražim jo,
vleče se, da vse me mine,
vedno sem v sporu z njo.

Rada se nastavljam soncu,
pa mi tega ne pusti,
čakam le, da bo pri koncu,
da pogrejem si kosti.

Ljubim travnike zelene,
pa jih sanjam le lahko,
z mano dela kakor hoče,
nič ne morem jaz za to.

Kadar pa se poslovila,
Starka Zima bo od nas,
hitro bom jo pozabila
in zavriskala na glas.

Sonja Srna,
20. 12. 2009  www.mismozastvar.com-poezija

DOMOVINA, TAKO TE ČUTIM (26.12.2017)

DANES ŽE DRUGI JE PRAZNIČNI DAN,

VČERAJ BOŽIČEK PRIŠEL JE NA PLAN,

DAN PA DANAŠNJI SPOMINE BUDI,

DA SAMOSTOJNI BI RADI BILI.

 

SEDEMINDVAJSET JE LET OD TEDAJ,

KO PLEBISCIT JE PRIŠEL V NAŠ KRAJ,

SEM NA VOLITVE PONOSNO ODŠLA,

SAJ SAMOSTOJNA BI RADA BILA.

 

SEM GLASOVALA ZA DOBRO VSEH NAS,

DA BI MOČNEJŠI SLOVENSKI BIL GLAS,

DOSTI BILO MI JE YUGE TAKRAT,

NISEM ŽELELA V NJEJ VEČ OSTAT’.

 

DANES, KO SEM PREHODILA TO POT,

VIDIM, DA POLNA PREVAR JE IN ZMOT,

PREJ SMO OD LUMPOV ”DALEKO” BILI,

DANES PA ”NAŠI” SO LOPOVI VSI.

 

DRUGO SO ŠVICO OBLJUBLJALI NAM,

DANES PA ŠVICE NI, ČE NISI TAM,

SVOJO DRŽAVO IMAMO ZDAJ MI,

IN PA PEŠČICO BOGATIH LJUDI.

 

TI NAM KROJIJO USODO VSAK DAN,

DELAVEN NAROD JE VSE BOLJ BOLAN,

BOG NAJ USMILI POLITIKOV SE,

DA NAM DRŽAVE UNIČIJO NE.

 

NISMO ZATO SE V VOJNI BORIL’,

DA BOMO LAČNI IN BOSI HODIL’,

HOČ’MO POŠTENO DRŽAVO IMET’,

IN PA DOSTOJNO TER MIRNO ŽIVET’!!!!

WordPress Themes