Category: Poezija

IZ PEKLA DO R-?-?A

POD VTISOM TEKMOVANJA,
TALE PESMICA NASTAJA;
KRIŽEMKRAŽMOVO POČETJE,
RES BILO JE DOŽIVETJE.

SMO V DOMŽALE SE PODALI,
KRIŽEMKRAŽEM TAM IGRALI;
SEDEM IGER
SEM IGRALA,
PRAV V VSEH SEM SE PREDALA.

PAMET ŠLA JE NA IZLET,
ŠIBEK JE ŠE NJEN DOMET,
NI ŠE IGRE OSVOJILA,
DA BI BOLJE SE BORILA.

MOJE PA SRCE ZAJOČE,
KER SE ZMAGE MU ZAHOČE,
A SO ZMAGE POMAHALE,
IN V DOMŽALAH SO OSTALE.

JA, BILA SEM V DOMŽALAH,
VENDAR PA ŠE NE NA ŽALAH;
TA DOGODEK BO VSTAJENJE,
IN OSEBNO PREBUJENJE.

NA HRUŠICI, 15.4.2019  (426.)

PRVA ZMAGA

DANES SE MOJ KRIŽEMKRAŽEM,
VEČ NE ZDI TAKO PORAZEN;
SEM Z MARJETO ZAIGRALA;
NJE IN URE SEM SE BALA.

URA JE ZELO HITELA,
KADAR SEM POTEZO IMELA:
,,TI PRESNETA URA TI,
KAM SE TI TAKO MUDI?”

MISLI ŠVIGALE SO V GLAVI,
KOT, DA NISEM VEČ PRI PRAVI;
KO BESEDA SE SESTAVI,
SE MI KAR NASMEH POJAVI.

SO BESEDE POHITELE,
IN NA SHEMI OŽIVELE;
PRVA ZMAGA SE NASMIHA;
SKRIVOMA NA DUŠO PIHA.

ZMAGE SEM BILA VESELA,
NAJRAJE BI SVET OBJELA;
PRVA JE, A ZADNJA NE;
JI SLEDILA DRUGA JE.

ZNANJE MENE PRESENEČA,
SAJ IZ DNEVA V DAN SE VEČA;
KER TUDI DOMA IGRAM,
GA KAR NEKAJ ŽE IMAM.

NA HRUŠICI, 10.4.2019   (425.)

TAK’LE ‘MAMO

DANES GREM NA BALINIŠČE,
KER POMOČ SE MOJA IŠČE;
RADI BI GA USPOSOBILI,
DA BALINAT BI HODILI.

JE POZIMI POČIVALO,
KOMAJ NA POMLAD ČAKALO;
DA GA BOMO UREDILI,
IN ŽIVLJENJE MU VRNILI.

SEM ORODJE NALOŽILA,
V DELČEK SVOJEGA VOZILA,
SE NA DELO ODPELJALA;
TAM DEBELO SEM ZIJALA.

SAMA SEM NA ”PLACU” STALA,
NA BALINARJE ČAKALA;
KONČNO MARJAN SE PRIPELJE,
IN MI NAREDI VESELJE.

TUDI SREČO K NAMA PRIDE;
SKUPAJ IMAMO VSI PRIVIDE;
KER NIKJER NIKOGAR NI,
RAZOČARANI SMO VSI.

PRAV NIHČE NAM NI POVEDAL,
DA NOBEDEN NE BO DELAL.
JANEZA SEM POKLICALA,
IN O TEM GA POVPRAŠALA.

JANEZ PA MI JE RAZLAGAL,
DA JE DRUG TERMIN PREDLAGAL;
NAS JE PA POVSEM SPREGLEDAL,
IN NAM TEGA NI POVEDAL.

”ŠEF” SE NAM JE OPRAVIČIL,
KER NAM TOLE JE UŠPIČIL;
DRUGIČ BO VSEM POVEDAL,
IN NOBENEGA SPREGLEDAL.

NA HRUŠICI,9.4.2019  (424.)

PAMET STAVKA

DANES MOJI SO PAJDAŠI,
KI BESEDE KRIŽAJO,
VIDELI, KAJ SE TO PRAVI,
ČE MOŽGANI STAVKAJO.

TAKE ČRKE SEM IMELA,
DA SE BOG USMILI JIH;
KRI V MENI JE ZAVRELA,
KER MOŽGANSKI IMAM PREPIH.

KO ZAGLEDAM ČRKE STKANE,
V BESEDE PRED MENOJ,
IN POGLEDAM MOJE ČRKE,
ME OBLIJE HLADEN ZNOJ.

SE MI PRAZEN UM POJAVI,
PRAV TAKRAT, KO TREBA NI;
ČRKAM V SKORAJ PRAZNI GLAVI,
SE NA PLANO NE MUDI.

ČAKAM NA BESEDO PRAVO,
DA BI ODREŠILA ME;
MAHAM Z BELO ŽE ZASTAVO,
KO SE KONČNO USMILI ME.

SE TEDAJ BESEDA PRAVA,
ZNAJDE V POLJU PRED MENOJ;
MIRNO ZDAJ LAHKO KONČAVA,
S SOIGRALKO TA DVOBOJ.

JAZ BESEDE VSE SPOŠTUJEM,
SAJ BREZ NJIH JEZIKA NI;
RADA JIH V VERZE KUJEM,
Z NJIMI LEPŠE SE ŽIVI.

NA HRUŠICI, 2.4.2019   (423.)

ZADNJI DELOVNI DAN

JANKO BOLJ SLABO JE SPAL,
IN JE DANES ZGODAJ VSTAL,
KER BILO JE ZADNJIKRAT,
DA ZA V SLUŽBO MORA VSTAT’.

BO OD JUTRI ON DOMA,
KER GA ČAKA PENZIJA;
DELAL BO, KAR BO HOTEL;
ZDAJ KOT PTIČEK BO ŽIVEL.

SLUŽBA VEČ NE BO POGOJ,
ZA ŽIVLJENJE IN OBSTOJ;
ZANJO VSE JE OD SEBE DAL;
ZDAJ LAHKO SE BO NASPAL.

VEM PA, DA SODELAVKI,
BOSTA GA POGREŠALI,
VOZIL JE NA DELO OBE;
ZDAJ PREVOZOV KONEC JE.

DANES ZADNJIČ PELJE SE,
V SLUŽBO, MED SODELAVCE,
KI JIH VES DAN BO GOSTIL,
Z NJIMI JEDEL BO IN PIL.

KO ZVEČER SE VRNIL BO,
MU VERJETNO BO HUDO;
AMPAK ZDAJ PRIŠEL JE ČAS,
KI IMEL GA BO ZA NAS.

ON DRUŽINO SVOJO IMA,
MENE IN SINOVA DVA;
VSI SMO GA POGREŠALI;
ZDAJ BO Z NAMI PRAV VSE DNI.

ZDRAVJE NAJ MU SLUŽI LE,
DA NE BO SKRBELO ME;
JE ENKRATEN OČE, MOŽ;
KI ZASLUŽI ŠOPEK ROŽ.

NA HRUŠICI, 22.3. IN 23.3.2019  (422.)

ZA POLONO, OB 60. ROJSTNEM DNEVU

DRAGA MOJA TI, POLONA:”
JE MED NAMA NEKA SPONA,
KI ŽE DOLGO NAJU VEŽE;
PRAV NIHČE JE NE PREREŽE.”

”KRI NI VODA”, PRAVIMO,
TRDNO V TO VERJAMEMO,
ŠE POSEBEJ PA TAKRAT,
KO JE TREBA PRAZNOVAT’.

MENE TI SI POVABILA,
NISI NAME POZABILA;
SEM HVALEŽNA TI ZA TO,
IN ŽELIM TI VSE LEPO.

LEPE NATE IMAM SPOMINE,
A VSE LEPO ENKRAT MINE;
KO LJUBEZEN SI SPOZNALA,
JAZ BREZ TEBE SEM OSTALA.

TAKA JE ŽIVLJENJA REKA,
KI V NESKONČNOST SE IZTEKA,
VSAK ZAJEMA IZ NJE USODO;
VČASIH PADE KAJ V VODO.

VDALA SEM SE V TO USODO,
DA BREZ TEBE ČASI BODO;
DOLGO POT SEM PREHODILA,
DA TE USODA JE VRNILA.

DANES TU PRAZNUJEM S TABO,
NIČ ODŠLO NI V POZABO;
ZAME ZMERAJ BOŠ POLONA,
VEDNO BO MED NAMA SPONA.

NA HRUŠICI,22.3.2019  (421.)

PRAZNIK POEZIJE

PESNIKI SVOJ DAN IMAMO,
DANES, KO JE TU POMLAD,
DELČEK SEBE V PESEM DAMO,
VSAK BI KAJ POVEDAL RAD.

ENI IMAMO PESMI RADI,
KJER BESEDE RIMAMO,
DRUGI PA V TEJ POMLADI,
RAJE PROZO PIŠEJO.

PROZE V PESMI NE PRENESEM,
POEZIJA TO SPLOH NI;
KO PREBIRAM TAKO PESEM,
GLAVA ME TAKOJ BOLI.

JE PREŠEREN MOJ VZORNIK,
V SRCU S SABO NOSIM GA,
DUŠI MOJI JE PODPORNIK,
KO NASTAJA PESMICA.

JAZ PA SREČNA SEM, VESELA,
ČE JE PESEM POLNA RIM,
OD VESELJA BI ZAPELA,
SAJ ZA RIME JAZ ŽIVIM.

NA HRUŠICI, 21.3.2019  (420.)

KRIŽEMKRAŽENJE

HODIM V ‘LUJ’ NA KRIŽEMKRAŽEM,
KJER JIM ŠIBKO ZNANJE KAŽEM.
SREČAM TAM LJUDI TAPRAVE,
KI SO SAME BRIHTNE GLAVE.

PRAV POČASI JIH SPOZNAVAM,
IN SE Z NJIMI VRED ZABAVAM;
KO PA IŠČEMO BESEDE,
DELO NAS TAKRAT OBSEDE.

TAM NA MIZAH SHEME IMAMO,
KI SE JIM POVSEM PREDAMO;
KO ŠE ČRKE SO NA MIZI,
ZNAJDEM SE V UMSKI KRIZI.

SE POJAVI SPOŠTOVANJE,
DO VSEH, KI IMAJO ZNANJE,
KRIŽEMKRAŽEM UKROTITI,
SMISEL PRAVI MU DAHNITI.

JAZ ZAENKRAT SE PRIVAJAM,
ČRKAM ‘Z VREČKE SMISEL DAJEM;
BI PA NEIZMERNO RADA,
DA MI ZNANJE BO NAGRADA.

KRIŽEMKRAŽMOVA SREDINA,
ZAME JE IZREDNO FINA;
RADA TAKE IMAM LJUDI,
DA ME KDO KAJ NAUČI.

ZNANJE DANES JE VREDNOTA,
ČE GA NIMAŠ, JE SRAMOTA;
TREBA JE ZATO SKRBET’,
DA NE BOM ANALFABET.

NA HRUŠICI, 19.3.2019 (419.)

ZIMA, DA TE KAP

SVETI JOŽEF JUTRI BO,
MI PA ZIMO GLEDAMO,
KI POČASI PLAZI SE,
NA POMLADNE TRAVNIKE.

ZAME VEČ JE TREBA NI;
ZIMA NAJ V GORAH SPI;
DOLGO SEM ČAKALA JO,
A TAKRAT JE NI BILO.

AMPAK, ONA SE NE DA;
ŠE BO Z REPOM MIGALA;
ČE MI PRAV JE, ALI NE,
TO PRAV NIČ NE BRIGA JE.

JEZNA NANJO SEM ZELO;
SPET ME ZEBLO BO HUDO;
KIDAT’ SE MI VEČ NE DA,
TEGA NJENEGA SNEGA.

JE POMLAD NA PRAGU ŽE,
ZIMA PA NE ZMIGA SE;
SONCE, PRIDI NA POMOČ,
IN ODŽENI ZIMO PROČ!!

NAJ DREVESA ZACVETO,
NAJ ČEBELE LETAJO,
TRAVNIK NAJ OZELENI;
SONCE, DAJ, POMAGAJ MI!!

NA HRUŠICI,18.3.2019  (418.)

POL MARCA JE MINILO

SREDI MARCA DANES SMO;
SONCE SIJE PRAV TOPLO;
RADA NA SPREHOD BI ŠLA;
VETER TEGA MI NE DA.

ČE ŽELIM SE SPREHODIT’,
VETER ME NE SME MOTIT’;
RADA MIR V NARAVI IMAM,
DA LAHKO SE JI PREDAM.

SONCE MORA SVETIT’ MI,
DA LEPO SE MI GODI;
SE SRCE SMEJI TEDAJ,
KO S SPREHODA SEM NAZAJ.

DUŠA MOJA MIRNA JE,
DELO MI LAHKOTNO GRE,
IN PREŠERNE VOLJE SEM;
SE SEKIRAT’ VEČ NE SMEM.

AMPAK, JAZ IMAM OČI;
Z NJIMI MORAM GLEDATI,
KAKŠNO JE ŽIVLJENJE TO;
MI OČI NE LAŽEJO.

JE NA DALEČ VIDNO TO,
DA POHLEPNI SMO ZELO;
JE DENAR SVETA VLADAR,
DRUGO NI NIKOMUR MAR.

V SVOJI SMO DRŽAVI ZDAJ,
PA SE OZIRAMO NAZAJ.
ALI DOBRA JE ZA NAS;
SMO PRIZNALI SVOJ PORAZ??

ČAKAM, DA POLITIKA,
NAROD NAŠ BO STREZNILA;
ČE PA TO NE BO USPEL’,
BO SLOVENEC ŠE TRPEL.

NA HRUŠICI, 15.3.2019  (417.)

WordPress Themes