Category: Poezija

SONCE JE ŽIVLJENJE

RES SI LEPO, SONCE MOJE,
RADA GLEDAM LICE TVOJE,
SPREMLJA ME, KO SE PREDAM,
TVOJIM ŽARKOM DAN NA DAN.

SVETLA ME TOPLOTA GREJE,
ENERGIJA NIMA MEJE,
ČUTIM TE IN TO MI PRIJA,
RADOSTNO TELO TE VPIJA.

VEDNO VEČ SI TE ŽELIM,
LE PO TEBI HREPENIM,
ŽALOSTNA SEM, KO JE MRAZ,
KER MI SKRIVAŠ SVOJ OBRAZ.

MOJE TE SRCE POGREŠA,
KO SE TEMA VSAK DAN VEČA,
AMPAK JAZ ŽIVIM ZA ČASE,
KO TE BOM IMELA ZASE.

ZDAJ PA, KADAR TI ZAIDEŠ,
SPET TE ČAKAM, DA VZIDEŠ,
KER TEDAJ KAR OŽIVIM,
SE ŽIVLJENJA NE BOJIM.

SONCE MOJE

SONCE MOJE VSTALO JE,
IN JE VRH MEŽAKLE ŽE,
SE POČASI VZPENJA GOR,
MENI JE LAHKO ZA VZOR.

POLOVICO VIDIM GA,
KO SE VZPENJA DO NEBA,
VENDAR ZLATA KROGLA BO,
KMALU ZLEZLA NA NEBO.

ME TAKRAT POGRELA BO,
DA MI V DUŠI BO TOPLO,
RADA SONCU SE PREDAM,
ČAKAM NANJ IZ DNEVA V DAN.

DELA LOTIM SE LAHKO,
MI TAKRAT NI NIČ TEŽKO,
KAR JE TREBA NAREDIM,
ZRAVEN MALO SE SPOTIM.

KO JE NAREJENO VSE,
TREBA JE SPOČITI SE,
RADA SEDEM K PIVU JAZ,
TUDI, KO JE ZIMA, MRAZ.

HVALNICA SONCU

HVALA SONCE, DA SIJEŠ NAME;
BREZ TEBE NE BI BILO MOJE MAME,
BREZ TEBE NE BI BILO MENE,
IN ŽIVE DUŠE NA ZEMLJI NOBENE.

ZATO TI ZDAJ PIŠEM PESMI,
ČEPRAV ČASI NA ZEMLJI SO RESNI;
TO PESEM TI PIŠEM V ZAHVALO,
DA(ZAME)SI USTVARILO MORSKO OBALO.

TU NAJDEM VIRE ŽIVLJENJA,
ČEPRAV DANES TUDI TRPLJENJA;
AMPAK, KO JAZ GLEDAM TEBE,
SKRBI V MENI NI VEČ NOBENE.

VEDNO SI TI BILO MOJ NAVDIH,
OB TEBI PORAJA SE TALE STIH,
ZATO TE IMAM NEIZMERNO RADA,
TEBI LAHKO KONKURIRA LE ČOKOLADA.

TOLE TI PESMICO JAZ POKLANJAM,
SE TI RESNIČNO GLOBOKO PRIKLANJAM;
BREZ TEBE TE PESMICE NE BI BILO,
BREZ TEBE NA ZEMLJI BILO BI PUSTO.

SONJA SRNA, 22.9.2017

SPRAVNI STIHI

Je napočil ta trenutek,
ko dobila sem občutek,
da se z dobro voljo da,
zlo pregnat’ s tega Sveta.

K Emi sem povabljena;
skupaj pivo pijeva,
Srečo tudi pride tja,
z nama on poklepeta.

Sem zato se odločila,
roko v spravo ponudila,
sem sosedu Srečotu,
ko pri nama je ‘sedu’.

Sosed roko je sprejel,
skoraj ni besed imel,
topel stisk mi pa pove,
da pozabljeno je vse.

Desetletja moj pogled,
bil je vedno v tla vpet,
kadar srečala sva se,
a pogledala se ne.

Niti on ni kriv, ne jaz,
da sva skrivala obraz,
starši so tako hotel’,
da se gledat’ nismo smel’.

Zdaj, ko staršev nimava;
ko oba starejša sva;
zdaj napočil je ta čas,
čas prijateljstva za nas.

Dober sosed je zaklad,
moramo ga spoštovat’,
za sovraštvo placa ni,
tja do konca naših dni.

Sonja Srna, 28.8.2017

ZA MARJANO

SMO SOSEDJE SE ZMENILI,
DA TI BOMO POKLONILI,
NEKAJ MALEGA ZA POT,
KI TE PELJE PROČ OD TOD.

VEMO DA POTUJEŠ RADA,
DA PREBLIZU JE GRANADA,
IN ZATO AVSTRALIJA,
VABI TE, DA PRIDEŠ TJA.

AVANTURE TI PONUJA,
TE Z NIČEMER NE UTRUJA,
TVOJ SVOBODNI SRČEK PA,
KOMAJ ČAKA, DA GRE TJA.

MODRO TE NEBO POZDRAVI,
PA RDEČ PESEK V PUŠČAVI,
PLAVO MORJE VSE OKROG;
RES UMETNIK BIL JE BOG.

TAM TE ČAKAJO ŽIVALI:
KENGURUJI IN KOALI,
IN VELIKO DRUGIH ŠE,
KI ŽIVIJO TAMKAJ LE.

KO ODŠLA BOŠ NA TO POT,
NAJ TA MINE BREZ NEZGOD,
SREČNO NAJ POTEKA VSE,
KAR NAMENJENO TI JE.

KO SE VRNEŠ SPET NAZAJ,
V PODALPSKI MALI RAJ,
BOMO TE VESELI VSI,
ZNANCI IN PRIJATELJI.

Sonja Srna, 24.8.2017

”TAKLE ‘MAMO”

ZJUTRAJ MORJE VABI ME;
DANES PAČ ZARES SE GRE,
JE MOJ KRIŽ POŠKODOVAN,
MORAM PLAVAT’ DAN NA DAN.

VODA MRZLA JE ZELO,
V NJEJ MEDUZE PLAVAJO,
SPET STOPICAM SEM IN TJA,
V VODO SE MI SPLOH NE DA.

AMPAK MORAM IT’ ZATO,
DA SE KRIŽ POZDRAVIL BO,
PLAVANJE ZDRAVIL(N)O JE,
PA ČE HOČEM ALI NE.

ČE PA ZDRAVA HOČEM BIT’,
V MORJE MORAM JAZ ODIT’;
GLEDALA SEM TAM LJUDI,
KI SO V VODI PLAVALI.

SIVE GLAVE VIDIM JAZ,
KI JIH NIČ NE MOTI MRAZ,
JAZ PA JAVKAM, STOKAM TAM,
IN NE VEM NE KOD, NE KAM.

MOŽ V VODO KLIČE ME,
NAJ SE KONČNO ZMIGAM ŽE,
ČAKA V NJEJ ME IN BODRI,
MENI PA SE NE MUDI.

KONČNO LE PREMAGAM STRAH,
KI ME JE DROBIL V PRAH;
SEM POGUMNO PLAVALA,
DA BI KRIŽ POZDRAVILA.

V IZOLI, 13.8.2017

VOŠČILO

Danes datum je tapravi,
da se sine moj pozdravi,
zgodaj zjutraj na ta dan,
ko praznuje(š) rojstni dan.

Sreče mnogo ti želim,
dobrega duha delim,
srečna sem kot mati jaz,
kadar gledam tvoj obraz.

Zdrav ostani sine moj,
naj bo veder duhec tvoj,
dnevi pa brez vseh skrbi,
to želimo ti mi vsi.

SONJA SRNA, 9.8.2017

MATERE PRAZNUJEMO

MATERE DANES PO ŠIRNEM SVETU,
VEMO ZAKAJ SMO NA MODREM PLANETU;
NAŠI OTROCI PA TUDI VEDO,
DA JIM BREZ MATER BILO BI TEŽKO.

MAME IMAMO VELIKO SRCE,
DA VSA LJUBEZEN LAHKO NOTRI GRE,
KI JO IMAMO DO SVOJIH OTROK,
TUDI TEDAJ, KO NAS SPRAVIJO V JOK.

NAŠE SRCE JE POSEBEJ ČUTEČE,
KADAR OTROCI SIJEJO OD SREČE,
KO PA OTROCI RESNIČNO TRPE,
TAKRAT TRPI TUDI NAŠE SRCE.

DANES PRAZNUJEMO MAME SVOJ DAN,
NAJ BO Z LJUBEZNIJO, SREČO OBDAN,
KI JO PREMOREJO OTROCI, MOŽJE,
SAJ SREČA, LJUBEZEN, POMENITA VSE.

POMLADANSKA

SPET SE JE POMLAD RODILA,
POEZIJO PREBUDILA,
KI JE V MENI MIRNO SPALA,
DA BI PESEM NAPISALA.

SONCE SPET TOPLO ZASIJE,
V TOPLINO ME OVIJE;
TRAVNIK ZOPET JE ZELEN,
Z ZLATIM SONCEM OSVETLJEN.

POEZIJO OBOŽUJEM,
RADA NOVE RIME KUJEM;
Z NJIMI SI TRENIRAM UM,
DA JE BOLJŠI MOJ RAZUM.

GOZDNE RIME- dano na MSZS 4.10.2016…fotke z neta…https://www.google.si/search?q=GOZD&num=50&client=firefox-b&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi8verCucDPAhXHvxQKHXDCAAoQ_AUICCgB&biw=1280&bih=871

 

Rezultat iskanja slik za GOZD

SE PO GOZDU JAZ SPREHAJAM,
IN DREVESA TAM OSVAJAM,
OGLEDUJEM JIH, OBJEMAM,
ENERGIJO NJIH SPREJEMAM.

TULE JE MOGOČNA  SMREKA,
BUKEV PA OB NJEJ ”ZAVEKA”,
SMREKO SEM MOČNO OBJELA,
DROBNA BUKEV JE IZVISELA .

SMREKA ME JE OSVEŽILA,
Z ENERGIJO NAPOLNILA,
ŠE NA ČAS SEM POZABILA,
KOT BILA BI GOZDNA VILA.

MESTO VIDIM V DALJAVI,
KI Z MEGLICO ME POZDRAVI,
JAZ NA KLOPICI SEDIM,
SE ŽIVLJENJA VESELIM.

TREBA JE MOČI NABRATI,
NA IZZIVE SE ODZVATI,
MOČ JE NAMREČ LE V TEBI,
IN ZATO ZAUPAJ SEBI.

 

*****************************************

 

Rezultat iskanja slik za GOZD

DANES SONCE NAME SIJE,
Z ENERGIJO ME OBLIJE,
URA V CERKVI 12 BIJE,
ZDAJ DOVOLJ JE POEZIJE.

POT POD NOGE SEM VZELA,
DA SE NE BI ZASEDELA,
MI NA KLOP’CI LUŠTNO JE,
RADA BI SEDELA ŠE.

DELO VES ČAS OPOZARJA,
DA ŽIVLJENJE NI LE ZARJA,
TREBA JE TRDO GARAT’,
”POL” ŽIVETI NI SE BAT’.

 

*****************************************                        

Rezultat iskanja slik za GOZD

RADA SAMA SEM V NARAVI,
KI OBJEMA ME, POZDRAVI,
SEM NARAVE ”OSVAJATELJ”,
SEBI NAJBOLJŠI ”PRIJATELJ”.

ZADNJE ČASE SEM ČUJEČA,
A NEKOLIKO BOJEČA,
VENDAR TO ME NIČ NE MOTI,
SEM ZATO VES ČAS NA POTI.

HODIM PO STEZICI GOZDNI,
ČLOVEK ME NOBEN NE ZMOTI,
LE NARAVA VSA ZELENA,
LEPA JE, KAKOR NOBENA .

WordPress Themes