Category: Poezija

MOJA MEŠTA (krompirjevi žganci)

LAČNA SEM ZVEČER POSTALA.
KAJ BI ZDAJ V PISKER DALA?
JA, SEVEDA, MOJ KROMPIR,
DA BO SPET V ŽELODCU MIR.

HITRO PO KROMPIR POSKOČIM,
IN V VODO GA NAMOČIM;
MALO ŠE OD ZEMLJE JE,
ZEMLJE Z MOJE NJIVICE.

JE KROMPIRČEK ZDAJ OPRAN,
PA OLUPLJEN, NASEKLJAN,
V LONCU Z VODO JE POKRIT,
MORAM GA ŠE POSOLIT’.

SKUHALA SEM GA NA POL,
POTLEJ  DVIGNILA POKROV;
KER V MISLIH MEŠTO IMAM,
BELO MOKO MU DODAM.

MOKA NAD KROMPIRJEM VRE,
NAJ ŠE MALO KUHA SE;
KO JE MEŠTA KUHANA,
SE SAMO ŠE PREMEČKA.

ZDAJ ZASEKA SE PRECVRE,
DA OCVIRKI SE DOBE;
MEŠTA, KI V SKLEDI JE,
ČAKA LE OCVIRKE ŠE.

TO JE TA GORENJSKA JED,
DOBRA, DA NE MOR’Š VERJET;
RADA JO ZELO IMAM,
PRIPOROČAM JO TUD’ VAM.

 NA HRUŠICI, 22.1.2021         (543.)

ZIMSKI DAN

ZIMSKO SONCE SE ROJEVA,
Z ŽARKI DUŠO MI OGREVA;
DANES ZOPET LEP BO DAN,
Z ZLATIM SONCEM OBSIJAN.

SONCE VABI ME V NARAVO,
VSO PRELESTNO IN BAHAVO,
KI ŽIVLJENJE MI POKLANJA,
IN ME VLEČE IZ COVID STANJA.

VČASIH SPREJMEM POVABILO,
KI JE SONČEVO ZDRAVILO,
DRUGIČ SE NA VARNEM STISKAM,
SI PRED NJIM OČI ZATISKAM.

VSAK PO SVOJE PAZI NASE,
IN PREŽIVLJA COVID ČASE;
MASKA ZDAJ JE VAROVALKA,
KO SEM COVIDOVA TALKA.

V BOJU S COVID NISMO SAMI,
ZDAJ CEPIVO JE MED NAMI;
LE CEPITI SE JE TREBA,
PA BO SPET PRIHODNOST LEPA.

NA HRUŠICI,19.1.2021        (542.)

OGNJENA VODA BO

DANES NAME ČAKA DELO,
KI SE ZGODAJ BO ZAČELO;
V MRZEL DAN BO TREBA ITI,
PRI SOSEDI POZVONITI.

ZADNJIČ Z NJO SEM SE ZMENILA,
DA BI KOTEL JAZ RABILA,
KI TAKRAT SE UPORABLJA,
KADAR JE VELIKO SADJA.

JE SOSEDA DOVOLILA,
IN MI KOTEL PREPUSTILA:
”ZDAJ PA KUHAJ, TU GA IMAŠ,
PA POKAŽI, VSE KAR ZNAŠ!”

SADJE V SODIH NAME ČAKA;
MESECE SE ŽE NAMAKA;
DANES KONEC JE ČAKANJA,
ŽGANJEKUHA ME PRIGANJA.

BO VELIKO UR POTEKLO,
PREDEN ŽGANJE BO PRITEKLO;
KO KONČANO DELO BO,
PA SE BO NAZDRAVLJALO.

ŽGANJE JEZIK NAM RAZVEŽE;
DOBRA VOLJA SE PRILEŽE,
SAJ V SMEHU JE POL ZDRAVJA,
PRAV ZATO NAJ SE PROSLAVLJA.

 NA HRUŠICI, 13.1.2021      (541.)

BESEDNO BOGASTVO

JEZIK MOJ IN VSE BESEDE,
ME POTEGNEJO IZ BEDE,
KI SE DNEVNO MI DOGAJA,
KO NEVAREN VIRUS VZTRAJA.

MI SLOVENŠČINA POMAGA,
DA ODMISLIM TEGA VRAGA,
KI ŽIVLJENJE MI RAZDIRA,
KO V HIŠO ME ZAPIRA.

SE Z JEZIKOM IN BESEDO,
DA PREMAGAT’ VSAKO BEDO,
DOMIŠLJIJA PA POMAGA,
ITI PREK’ DOMAČ’GA PRAGA.

V TRENUTKU ZNAM ZAPETI
KAKOR PTICA IN LETETI,
MI BESEDA NAREKUJE,
KAM NAJ PTICA ODPOTUJE.

ZDAJ BESEDA TA UKAŽE:
”LETI TJA, DO DALJNJE PLAŽE,
KJER SE ZLATO SONCE SMEJE,
S TOPLIMI TE ŽARKI GREJE!”

V TRENUTKU SEM NA PLAŽI,
KJER TELO SE RADO PRAŽI,
MORJE TOPLO ME OBLIVA;
TAM SEM, KOT OTROK, IGRIVA.

IN TAKOLE JAZ POTUJEM,
KRAJE SANJSKE OBISKUJEM,
SAJ BESEDA TA PRIROČNA,
V ČASU TEM JE VSEMOGOČNA.

 NA HRUŠICI, 9.1.2021       (538.)

POBOŽIČNI DAN (napisana 26.12. 2020)

DANES ŠTEFANOVO JE,
NAME SIJE SONČECE;
TU, ZA ŠIPO ZDAJ SEDIM,
PIVA SE RAZVESELIM.

SEM SKLENIJA JAZ TAKO,
DA NASTALA PESEM BO,
SAJ TEŽKO NI RIMATI,
ČE IMAM DOVOLJ SNOVI.

LETOS JE ZA RIME ČAS;
NOVI VIRUS JE PRI NAS;
TA VSAK DAN LEPO SKRBI,
DA IMAM KAJ RIMATI.

COVID JE ZELO MOČAN;
IN NA SVETU NI VEČ SAM;
ZDAJ MENDA PODMLADEK IMA,
SAJ STA COVIDA ŽE DVA.

VIRUS SE SPREMINJA ŠE,
V ANGLIJI SO TRIJE ŽE;
TAM POČUTI SE DOMA,
KJER V MIRU MLADE IMA.

SVET CEPIVO ZDAJ IMA,
Z NJIM TUDI SLOVENIJA;
JUTRI TOREJ DAN BO D(e),
KO ZAČNE SE CEPLJENJE.

PIVO ZDAJ POPITO JE,
SONČECE ME GREJE ŠE,
KMALU ŠLO BO ZA GORO,
IN DO JUTRI SPALO BO.

ČE BO JUTRI SONCE VZŠLO,
PIVO SE SPET PILO BO,
ČE PA SVET BO VES TEMAN,
BOM ČAKALA SONČEN DAN.

NA HRUŠICI,26.12.2020       (537.)

SOLATA JE ZAKON

URA TOČNO JE DEVET;
JAZ SEM PRI SOLATI SPET;
RADA JO ZELO IMAM;
JEDLA BI JO NOČ IN DAN.

JE V SOLATI RDEČ FIŽOL,
KI GA JE PRIBLIŽNO POL,
DRUGA POLOVICA JE,
GLAVICA ENDIVIJE.

TA SOLATA S KRUHOM JE,
PRAZNIK ZA BRBONČICE;
TUDI ČESENJ JE V NJEJ,
KI ZA ZDRAVJE O.K.

SEM NAJEDLA SE TAKO,
DA ŽELODČEK POČIL BO,
AMPAK, MI DO ZDAJ ŠE NI;
ME PREVEČ TO NE SKRBI.

GLEDAM ŽALOSTNA NA VRT,
KI JE S SNEGOM VES ZASTRT;
KOMAJ ČAKAM NA POMLAD,
KO BO POLN VRT SOLAT.

PREJ BO REGRAT ZRASTEL ŠE,
KI MED TRAVO GLAVNI JE;
TA S KROMPIRJEM DOBER BO,
PA Z OCVIRKI PRAV TAKO.

O, MARIČKA, O MADONCA,
KDAJ BO TOLIKO SPET SONCA,
DA BO VES TA SNEG STOPIL’,
IN BO REGRAT LAHKO VZKLIL?

NA HRUŠICI, 5.1.2021      (536.)

TAKO BO IN NIČ DRUGAČE

KAJ NAJ LEPEGA NAPIŠEM,
DA NASMEHE NAM NARIŠEM;
TO, DA SREČNO LETO BO,
KOT SI GA ZASLUŽIMO?

SREČNO, ZDRAVO LETO VSEM,
KAR NAS JE NA SVETU TEM.
ZDRAVJE TREBA JE KREPIT’,
ČE ŽELIMO BITI FIT.

LETOS SLABIH DNI NE BO;
LANI JIH PREVEČ JE B’LO;
LEPIH PA BO VSAK DAN VEČ,
KO CORONA IZGINE PREČ.

DOBRE VOLJE BOMO SPET,
KO POZDRAVIL SE BO SVET;
ČE SE BOMO SREČALI,
ROKE BOMO DALI SI.

KO ČLOVEKA SI VESEL,
VEČKRAT BI GA RAD OBJEL;
LANI MOŽNO NI BILO;
LETOS VEČ NE BO TAKO.

PRAZNOVANJA ODPADLA SO;
LETOS ENKRAT VEČ JIH BO;
PRAZNOVALI BOMO VSE,
KAR PROPADLO LANI JE.

VREME PRAV PRIJAZNO BO,
IN NAM BO POMAGALO,
DA NA VRTU RASLO BO,
KOT NIKOLI ŠE TAKO.

NAŠE PA ČEBELICE,
PRIDNO BODO DELALE,
DA BO KMET LAHKO VESEL,
KO BO POLNE KAŠČE IMEL.

TUDI VINSKA TRTA BO,
DALA ŽLAHTNO KAPLJICO;
KO BO PRIŠEL SVET’ MARTIN,
ZOPET BOMO PILI VIN’.

LETA NAM MINEVAJO,
DOBRO ALI PA SLABO;
TRUDIMO SE IZ DNEVA V DAN,
DA BI SLABIH B’LO ČIM MANJ.

NA HRUŠICI, 2. IN 3. 1. 2021    (535.)

BOŽIČ, KOT GA ŠE NI BILO

VČASIH DECEMBER LEP MESEC JE BIL,
VSAKDO  OD NAS SE GA JE VESELIL;
KOMAJ NOVEMBER ODLEZEL JE SPAT,
VSI ŽE DREVEŠČKE BI ŠLI KUPOVAT.

ZIMA Z BOŽIČEM JE RADA PRIŠLA,
IN NAS ODELA V BELINO SNEGA,
A ZADNJA LETA BELINE VEČ NI,
VENDAR ZA LETOS PA TO NE DRŽI.

BOŽIČ BO LETOS PRIČAKAL NAS BEL,
SAJ SE ŽE ZGODAJ JE SNEG NALETEL;
ZA PRAZNOVANJE PA MENI NIČ NI,
KER MI CORONA POVZROČA SKRBI.

ŽALOSTEN BOŽIČ SE NAM BO ZGODIL,
TAK, KOT BO LETOS, NIKOLI NI BIL;
BOG PA SE VEDNO NA BOŽIČ RODI,
IN NAS POSKUŠA ODREŠIT’ SKRBI.

VSAK, KI VERJAME V JEZUSA ZDAJ,
NAJRAJE ČAS ZAVRTEL BI NAZAJ,
KO SE NAM BOG JE V MIRU RODIL,
SAM PA OB ROJSTVU NIKOLI NI BIL.

LETOS OBČESTVA ZA BOŽIČ NE BO,
SO PREPOVEDALI POLNOČNICO;
NAŠO POLITIKO RESNO SKRBI,
DA BI SE V CERKVAH OKUŽILI VSI.

BOŽIČ VSEENO PRIŠEL BO MED NAS,
IN NAM POLEPŠAL TA PRAZNIČNI ČAS,
S ČLANI DRUŽINE DOMA BO LEPO,
PA ŠE BOŽIČEK OBISKAL NAS BO.

NA HRUŠICI,22.12.2020        (534.)

SPET SKUPAJ

SVA Z BOŽIČKOM SE ODLOČILA,
DA TE BOVA POVABILA,
V DOM, DRUŽINO, IN MED NAS,
SAJ JE TU BOŽIČNI ČAS.

VEŠ, DRUŽINA ZAME JE,
NA TEM SVETU ČISTO VSE;
ZDAJ PRILOŽNOST JE ZA TO,
DA DRUŽINA SKUPAJ BO.

SINE, PRIDI SPET DOMOV,
ČAKA Z NAMI ČAS TE NOV;
BREZ DRUŽINE SREČE NI;
SKUPAJ SREČNI BOMO VSI.    

Z BOŽIČKOVO POMOČJO V VERZE PRELILA MAMI, LP.

NA HRUŠICI,18.12.2020          (533.)

SLABOVIDNA POEZIJA

KO DOMA SEM OBSEDELA,
DA BI COVID-A NE IMELA,
RAČUNALNIK JE POMAGAL,
DA MOJ UM NE BI OMAGAL.

VSAK DAN ZJUTRAJ SEM VSTALA,
RAČUNALNIK SI PRIŽGALA,
ZRAVEN ČOKOLADO PILA,
DA SEM KONČNO SE ZBUDILA.

VEN LE MALO SEM HODILA,
DA SE NE BI PREHLADILA;
ČE SE TO BI PRIPETILO,
BI SLABO SE MI GODILO.

SRH BI MENE SPRELETAVAL,
IN SE V PAMET ZALETAVAL:
KAJ, ČE JE CORONA TO,
KI ME POGUBILA BO.

VIRUSA ZAENKRAT NIMAM,
SAJ SE ZUNAJ MALO GIBAM,
A ME TO JE VIDA STALO;
TO ME ZDAJ BO POKOPALO.

PO KOLENIH BI HODILA,
DA BI VID NAZAJ DOBILA,
TAKEGA, KOT PREJ JE BIL,
PREDEN ME JE ZAPUSTIL.

ZDAJ SE TRUDIM RES ZELO,
DA SE VID IZBOLJŠAL BO;
HODIM VEN NA ZIMSKI ZRAK,
DA BI VID POSTAL KREPAK.

VČASIH ČLOVEK JE BEDAK,
KOMANDIRA GA ŽE VSAK;
ČE PO VLADI SE OBRAČAŠ,
U(B)POGLJIVOST Z ZDRAVJEM PLAČAŠ.

 NA HRUŠICI, 15.12.2020     (532.)

WordPress Themes