Izdelajte si svoje eko milo

Milo je v uporabi že zelo dolgo. Umivanje z milnico sega že v čas Rimljanov. Legenda pravi, da je dobilo milo ime po gori Soap, kjer so Rimljani v čast bogovom obredno žrtvovali živali. Za njimi je ostala živalska maščoba in pepel, ki jo je dež spiral v reko. Reka se je na tem mestu začela peniti in ugotovili so, da se v tej vodi dobro pere.

Danes je izdelava mila občutno napredovala. Vendar ali si še želimo tak napredek? V zadnjem času se vse bolj opozarja na visoko vsebnost kemikalij in strupenih snovi v kozmetičnih izdelkih. Milo pri tem ne zaostaja. Vsebuje različne sintetične barve, vonjave in snovi, ki so za človeško telo škodljive. Čeprav se milo nanaša na površino kože, še ne pomeni, da kemikalije ne pridejo v vašo telo.

Dve osnovni snovi za izdelavo mila

Milo lahko izdelate iz dveh snovi. Prva je izdelava z glicerinom. Glicerin (tudi glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol) je pogosta sestavina kozmetičnih sredstev. V naravi je del rastlinskih in živalskih maščob. Pri kupovanju glicerina bodite pozorni, saj je na tržišču izredno malo naravnega.

Drug način izdelave mila je izdelava iz maščob, luga (natrijev hidroksid) in vode, ki so tri osnovne sestavine pri pridobivanju mila. Pri tem je pomembno razmerje danih snovi, ki ga izračunate na posebnem kalkulatorju.

Kalkulator razmerja snovi v milu

Do kalkulatorja lahko brezplačno dostopite preko interneta, če v brskalnik vtipkate »soap calculator«. V kalkulatorju označite olja, iz katerih boste naredili milo, in vrsto luga (natrijev ali kalijev). Natrijev lug se uporablja pri izdelavi trdega mila, medtem ko kalijev lug uporabljamo pri izdelavi tekočega mila. Ko ste vtipkali, koliko gramov olja boste uporabili, vam bo kalkulator izračunal količino luga in vode, ki jo za to potrebujete. Pri lugu vam bo izračunal lestvico, npr. od 50 do 58. Izberete si številko na tej lestvici, s tem da bo, če boste porabili več luga (58), milo bolj izsušilo kožo, kot če ga boste uporabili manj. Najbolj priporočljivo je, da si izberete sredinsko številko.

Namigi

• Načeloma na vsakih 50 g katerega koli olja potrebujemo 18 g vode.
• Pri izdelavi lahko hkrati uporabimo različna olja. Kokosovo olje bo povzročilo penjenje mila, podoben učinek ima tudi palmino olje, medtem ko bo milo iz olivnega olja postalo iz dneva v dan bolj zrelo in kvalitetnejše, vendar se ob miljenju ne bo penilo.

Izdelava mila je preprost postopek

Poznamo dva postopka izdelave mila, in sicer hladnega in vročega. Pri hladnem, hitrejšem postopku milo mešamo, dokler ne postane tako gosto, da kapljica, ki jo spustimo vanj, za seboj ne začne puščati sledi. Tako milo zlijemo v kalup in ga lahko začnemo uporabljati po vsaj 3 tednih. Medtem ko pri vročem postopku milo segrevamo dlje časa, dokler masa ne postane zelo gosta. Tako milo zlijemo v kalup in ga lahko začnemo uporabljati takoj, ko se strdi.

Opis vročega postopka:
Olje damo v stekleni kozarec, ki ga položimo v parno kopel (= posoda z vodo, ki jo segrevamo na štedilniku). Med tem v steklenem kozarcu posebej odtehtamo vodo in lug. V vodo počasi zlivamo lug. Medtem mešamo z lesenim predmetom. Pri tem je dobro uporabiti zaščitne rokavice, hlapov ne vdihavamo. Mešanica bo reagirala in se močno segrela. Lug in vodo pustimo stati, dokler se malo ne ohladi, medtem stopimo olje do konca (npr. kokosovo) oz. ga malo segrejemo. Ko je olje segreto, mu primešamo mešanico luga in vode in mešamo z lesenim predmetom. Snov dlje časa (tudi do dve uri) mešamo v parni kopeli. Sprva bodo nastale ločene male grudice, med katerimi bo olje. Vztrajajte. Na koncu se bo mešanica prijela skupaj v gostejšo tekočo snov, ki je milo.

Namigi

• Da bo izdelava mila čim bolj uspešna, lahko snov med segrevanjem za nekaj časa (10‒20 minut) pustimo stati na toplem. V tem času bomo lahko videli proces omiljenja. Spodaj se bo nabrala grudasta snov, medtem ko bo odzgoraj še plavalo olje. Kar pomeni, da postopek umirjanja še ni končan. Naš cilj je, da se vse olje omili.
• Namesto vode lahko uporabljamo različne tekočine, ki lahko milo drugače obarvajo. Na primer: skuhan zeleni čas, pesin sok, korenčkov sok, kumarični sok itd. Eksperimentirajte.

Nadaljnji postopek izdelave mila

Ko je milo narejeno, ga odstavimo s štedilnika in pustimo nekaj minut, da se malo ohladi. K milu lahko dodate eterično olje, dišave, začimbe, koščke cvetov ipd. Pri dodajanju medu bodite previdni. Prepričajte se, da se je mešanica resnično ohladila, kajti če je prevroča, se bo med sežgal in celotno milo bo imelo vonj po sežganem. Problem, s katerim se srečujem, je, da se milo začne hitro trditi, hkrati pa še ni dovolj ohlajeno, da bi notri dodali sestavine, kot je med.

Ko ste dodali želene snovi, milo prelijete v modelčke, ki so lahko plastični ali silikonski. Če nimate modelčka, lahko uporabite jogurtov lonček.

Sušenje mila

Ko milo vlijete v kalup, je sušenje odvisno od postopka, ki ste ga uporabili. Pri hladnem postopku se bo milo dolgo časa sušilo, preden bo postalo trdno. Po nekaj tednih, ko postane dovolj trdo, ga boste lahko vzeli ven iz kalupa. Medtem ko je pri vročem postopku ta proces občutno krajši, in sicer se bo milo strdilo v nekaj urah. Pri obeh postopkih imate možnost, da po nekaj urah kalup položite v zamrzovalnik. Ko se milo strdi, ga vzamete ven iz modelčka in ga sušite naprej. Sama ne glede na postopek milo sušim na časopisnem papirju več tednov. Na vsake nekaj dni ga je priporočljivo obrniti.

Preprost recept za izdelavo mila

• 50 g kokosovega olja
• 50 g olivnega olja
• 15 g luga
• 36 g vode
• dišavnice, eterično olje, naravna barvila po želji

Veselo ustvarjanje!

Preberite si tudi Domači recept za vosek za odstranjevanje dlak.

Kako da ojačate srce da postane otporno na kritike

Kada vas kritikuju, najbolje je da ostanete hladnokrvni, ne shvatate sporne reči lično i pokušate da izvučete najbolje iz kritike koju ste primili. Ona vam, između ostalog, može dati i lekciju iz upravljanja osećanjima. Lori Deschene, autorka bloga “Tiny Buddha” smatra da kritike mogu da ojačaju otpornost na negativna osećanja.

Naučite da trpite.

Umesto burne reakcije i odbrambenog stava, naučite da prihvatite neprijatna osećanja koje je kritičar izazvao. Upravo kada smo povređeni treba da znamo kako da se smirimo i ne vodimo se emocijama. Tako ćete moći i da razvijete veštinu rešavanja problema, što je daleko lakše hladne glave.

Preispitajte sebe.

Ako ste posebno jako reagovali na nečiju kritiku, znači da je ona uspela da dopre do problema na koji ste posebno osetljivi. Preispitajte svoju reakciju i dođite do srži tog nerešenog problema. Možda je neko ostavio ožiljak svojim rečima, a na vama je da se toga oslobodite.

Budite racionalni.

Negativni ton dobro skriva korisne savete, tako da nemojte svaku kritiku da uzimate kao ličnu uvredu, već razumno promislite o njoj. Važno je da razumete da vam ne želi svaki kritičar zlo, već da može da vam pomogne.

Nije sve crno-belo.

Za pohvale uvek vezujemo pozitivna osećanja, a za kritiku negativna, tako da kritika ohrabruje da preispitate svoje instinktivne asocijacije i emocije. Onda kada prestanete da razmišljate crno-belo, samo nebo će vam biti granica!