Močno bazotvorna živila, ki skrbijo za kislinsko-bazično ravnovesje

Seznam močno bazotvornih živil

• ananas
• beluši
• brusnice
• buče
• bučna semena
• čebula
• redkev
• dinja
• endivija
• hren
• ingver
• jagode
• jedilna soda
• kaki
• kivi
• kodrolistni ohrovt
• koleraba
• kostanj
• limonin sok
• lotosova korenina
• limeta
• lubenica
• maline
• mandarina
• mango
• miso (sojina pasta)
• morske alge
• morska sol
• papaja
• paprika
• pasternak
• podzemna koleraba
• pomaranče
• peteršilj
• rdeča paprika (začimba)
• rdeča redkvica
• robidnice
• sladki krompir
• umeboši
• zelena
• zelena zelenjava vseh vrst
• zeleni ohrovt
• zelenjavni sok ali zmečkanček (iz več vrst zelenjave in jabolk)

Pa vendarle pazite – četudi je neko živilo močno bazotvorno, lahko ob napačni kombinaciji fermentira in deluje ravno nasprotno, kot si želimo.

Nekaj nazornih primerov, ki jih je dr. Theodore A. Baroody zapisal v knjigi Alkanizirajte ali umrite:

MELONE (v telesu povzročajo zelo bazično reakcijo) je priporočljivo jesti same ali vsaj 20 minut pred zaužitjem druge hrane. V črevesu se zelo hitro prebavijo, če pa se zaradi prisotnosti druge hrane zadržijo v želodcu, se hitro razgradijo in fermentirajo.

SADJA IN ZELENJAVE ne smete uživati hkrati (povzročata zmerno kislost). Sveže sadje se v tankem črevesju hitro prebavi (75–90 minut), medtem ko lahko razgradnja nekaterih vrst zelenjave traja tudi do tri ure.

SADJA IN HRANE, KI VSEBUJE ŠKROB, ne zaužijte skupaj, saj bo prišlo do fermentacije v želodcu in nastanka zmerno kislega okolja.

ŠKROB IN ZELENJAVA se odlično ujemata, zato so zelo priporočljive kombinacije riža ali krompirja s kuhanim brokolijem, korenjem ali čebulo. Ne kombinirajte pa v enem obroku dveh škrobnih živil, kot sta krompir in riž.

ŠKROBA IN BELJAKOVIN ni priporočljivo kombinirati, saj ustvarjajo močno kislost. Škrob in beljakovine se neprebavljeni zadržujejo v želodcu in črevesju, dokler se ne začne proces gnitja, pri čemer nastaja zelo kislo okolje, ki ustvarja odlične razmere za razvoj bakterij in bolezni.

8 karakteristika emocionalne gladi

Glad ne mora uvek značiti da smo gladni, ova potreba nekada ima daleko veći uzrok…

Svima nam se događalo da nakon ručka nastavimo da se prejedamo i pojedemo još i veliku kesicu čipsa, kutiju keksa ili celu čokoladu. I ne moramo da budemo Frojd da bismo shvatili da takvi napadi ne mogu da imaju mnogo veze sa stvarnom, fizičkom glađu i da se u našem organizmu tada javlja žudnja za nekom drugom vrstom hrane – onom emocionalnom.

Dr Dorin Virtju, psihološkinja i klinička terapeutkinja za poremećaje u ishrani, u knjizi “Žudnja za hranom” tvrdi da je emocionalno prejedanje krivac za svaku gojaznost, svako skretanje sa puta uravnotežene ishrane i svaku bolest vezanu za ishranu.

Time se pridružuje sve većem broju naučnika i terapeuta koji već godinama upozoravaju na to da problem sa viškom kilograma i nezdravom ishranom nije samo fizička glad, nego seže dublje u psihu i ne može se rešiti brojanjem kalorija, pa ni promovisanjem zdrave ishrane.

Pogledajte koje su karakteristike emocionalne gladi:

Javlja se naglo – Fizička glad se javlja postepeno, signalima u želucu, emocionalna glad dolazi naglo, kao “napad”.

Usredsređena je na specifičnu hranu – Imamo potrebu da jedemo baš određenu vrstu hrane i nijedna zamena nas ne zadovoljava.

Događa se “iznad vrata” – Počinje u ustima i umu. Usta žele da okuse picu ili krofnu sa čokoladom. Intenzivno razmišljamo o željenoj hrani.

Obuhvata automatsko ili odsutno konzumiranje hrane – Kao da tuđa ruka grabi sladoled i stavlja vam ga u usta (automatsko jedenje) ili uopšte niste primetili da ste pojeli celu kesicu keksa (odsutno jedenje).

Nemoguće je odložiti je – Emocionalna glad traži hranu odmah da bi se neugodna emocija ublažila što pre. Povezana je sa uznemirujućom emocijom. Šef je vikao na vas. Sin vam ima problema. Emocionalna glad se javlja u uznemirujućoj situaciji.

Ne jenjava ni kada ste siti – Budući da jedemo da bismo umrtvili neugodna osećanja, a ne da bismo nahranili telo, to često završi prejedanjem.

Podstiče krivicu – Paradoks emocionalnog prejedanja jeste u tome što jedete kako biste se osećali bolje, a tada se kritikujete jer ste jeli keks, kolače… Obećavate sebi da ćete se iskupiti (“Vežbaću, držaću dijetu, preskakaću obroke i tako dalje – sutra”).

Ingverjev čaj – zdravilni napitek

Ingverjev čaj ima svojevrsten, nekoliko oster in pekoč, vendar osvežilen okus. Pripravimo si ga lahko tudi zjutraj, da nas nekoliko poživi in nam da zagon za prihajajoči dan. Nekateri okusa ingverjevega čaja sicer ne marajo, vnedar se ga lahko skoraj vsakdo navadi, ko ga nekajkrat popije.

Kako močan je okus čaja, je odvisno od občutljivosti naših borbončic, zato si ingverjev čaj pripravimo s toliko ingverja, da nam okus ugaja. Okvirno razmerje ingverjeve korenine in vrele vode je približno za palec velika korenina za liter vrele vode.

Za pripravo čaja potrebujemo:

• korenina ingverja, nekaj centimetrov
• 1 l vode
• med ali katero drugo naravno sladilo

Priprava:
Ingverjevo korenino olupimo in jo narežemo na tanke rezine. Odrežemo le nekaj centimetrov, nikakor ne cele korenine, saj ima precej oster in pekoč okus. Zavremo vodo, vanjo stresemo rezine ingverja in počasi kuhamo kakih 10 min. Precedimo, prelijemo v skodelice in po želji sladkamo. Dodamo lahko tudi nekaj limoninega soka.

Če vem je ingverjev čaj premočnega okusa, v receptu uporabite manjšo količino ingverja in jo postopoma povečujte, da se nanj navadite.

Igverjev čaj pa lahko uporabite tudi za blaženje simptomov gripe, prehlada in kašlja. Čaju lahko po želji dodate tudi druge začimbe in zelišča, kot je meta, žajbelj, melisa, lipove cvetove … Seveda vse po ustreznih preverjenih recepturah. Nikakor pa se pri resnejših težavah ne poskusite pozdraviti sami brez obiska pri zdravniku, posebej pozorni pa bodite s čaji pri otrocih.