ROŽE IN DEŽ

OKNO SOBE DEŽ UMIVA,
KO PO ŠIPAH SE RAZLIVA,
ROŽICE PA NA POLICI,
GLEDAJO V OČI RESNICI.

PRVI DEŽEK NANJE PADA;
VODO VSAKA IMA RADA;
DOLGO ZIMO SO PRESPALE,
DEŽNE KAPLJICE SANJALE.

DANES SANJE SO RESNICA,
SAJ JIH DEŽEK NEŽNO ŠPRICA;
ROŽICE SO OŽIVELE,
IN CVETETI SO ZAČELE.

KMALU BODO POKAZALE,
KAJ POZIMI SO SKRIVALE;
S CVETJEM BODO SE BAHALE,
KI BO VREDNO VSE POHVALE.

VSA VESELA ROŽE GLEDAM,
NJIH LEPOTE SE ZAVEDAM,
KO DEŽJA NI, JIH ZALIVAM,
IN PRI DELU TEM UŽIVAM.

ROŽE MOJE SO VESELE,
SPOROČILO TO SPREJELE;
DA NEKDO IMA JIH RAD,
NAJ BO ZIMA AL’ POMLAD.

NA HRUŠICI, 12.5.2020         (496.)