IZ PEKLA DO R-?-?A

POD VTISOM TEKMOVANJA,
TALE PESMICA NASTAJA;
KRIŽEMKRAŽMOVO POČETJE,
RES BILO JE DOŽIVETJE.

SMO V DOMŽALE SE PODALI,
KRIŽEMKRAŽEM TAM IGRALI;
SEDEM IGER
SEM IGRALA,
PRAV V VSEH SEM SE PREDALA.

PAMET ŠLA JE NA IZLET,
ŠIBEK JE ŠE NJEN DOMET,
NI ŠE IGRE OSVOJILA,
DA BI BOLJE SE BORILA.

MOJE PA SRCE ZAJOČE,
KER SE ZMAGE MU ZAHOČE,
A SO ZMAGE POMAHALE,
IN V DOMŽALAH SO OSTALE.

JA, BILA SEM V DOMŽALAH,
VENDAR PA ŠE NE NA ŽALAH;
TA DOGODEK BO VSTAJENJE,
IN OSEBNO PREBUJENJE.

NA HRUŠICI, 15.4.2019  (426.)

PRVA ZMAGA

DANES SE MOJ KRIŽEMKRAŽEM,
VEČ NE ZDI TAKO PORAZEN;
SEM Z MARJETO ZAIGRALA;
NJE IN URE SEM SE BALA.

URA JE ZELO HITELA,
KADAR SEM POTEZO IMELA:
,,TI PRESNETA URA TI,
KAM SE TI TAKO MUDI?”

MISLI ŠVIGALE SO V GLAVI,
KOT, DA NISEM VEČ PRI PRAVI;
KO BESEDA SE SESTAVI,
SE MI KAR NASMEH POJAVI.

SO BESEDE POHITELE,
IN NA SHEMI OŽIVELE;
PRVA ZMAGA SE NASMIHA;
SKRIVOMA NA DUŠO PIHA.

ZMAGE SEM BILA VESELA,
NAJRAJE BI SVET OBJELA;
PRVA JE, A ZADNJA NE;
JI SLEDILA DRUGA JE.

ZNANJE MENE PRESENEČA,
SAJ IZ DNEVA V DAN SE VEČA;
KER TUDI DOMA IGRAM,
GA KAR NEKAJ ŽE IMAM.

NA HRUŠICI, 10.4.2019   (425.)

TAK’LE ‘MAMO

DANES GREM NA BALINIŠČE,
KER POMOČ SE MOJA IŠČE;
RADI BI GA USPOSOBILI,
DA BALINAT BI HODILI.

JE POZIMI POČIVALO,
KOMAJ NA POMLAD ČAKALO;
DA GA BOMO UREDILI,
IN ŽIVLJENJE MU VRNILI.

SEM ORODJE NALOŽILA,
V DELČEK SVOJEGA VOZILA,
SE NA DELO ODPELJALA;
TAM DEBELO SEM ZIJALA.

SAMA SEM NA ”PLACU” STALA,
NA BALINARJE ČAKALA;
KONČNO MARJAN SE PRIPELJE,
IN MI NAREDI VESELJE.

TUDI SREČO K NAMA PRIDE;
SKUPAJ IMAMO VSI PRIVIDE;
KER NIKJER NIKOGAR NI,
RAZOČARANI SMO VSI.

PRAV NIHČE NAM NI POVEDAL,
DA NOBEDEN NE BO DELAL.
JANEZA SEM POKLICALA,
IN O TEM GA POVPRAŠALA.

JANEZ PA MI JE RAZLAGAL,
DA JE DRUG TERMIN PREDLAGAL;
NAS JE PA POVSEM SPREGLEDAL,
IN NAM TEGA NI POVEDAL.

”ŠEF” SE NAM JE OPRAVIČIL,
KER NAM TOLE JE UŠPIČIL;
DRUGIČ BO VSEM POVEDAL,
IN NOBENEGA SPREGLEDAL.

NA HRUŠICI,9.4.2019  (424.)

PAMET STAVKA

DANES MOJI SO PAJDAŠI,
KI BESEDE KRIŽAJO,
VIDELI, KAJ SE TO PRAVI,
ČE MOŽGANI STAVKAJO.

TAKE ČRKE SEM IMELA,
DA SE BOG USMILI JIH;
KRI V MENI JE ZAVRELA,
KER MOŽGANSKI IMAM PREPIH.

KO ZAGLEDAM ČRKE STKANE,
V BESEDE PRED MENOJ,
IN POGLEDAM MOJE ČRKE,
ME OBLIJE HLADEN ZNOJ.

SE MI PRAZEN UM POJAVI,
PRAV TAKRAT, KO TREBA NI;
ČRKAM V SKORAJ PRAZNI GLAVI,
SE NA PLANO NE MUDI.

ČAKAM NA BESEDO PRAVO,
DA BI ODREŠILA ME;
MAHAM Z BELO ŽE ZASTAVO,
KO SE KONČNO USMILI ME.

SE TEDAJ BESEDA PRAVA,
ZNAJDE V POLJU PRED MENOJ;
MIRNO ZDAJ LAHKO KONČAVA,
S SOIGRALKO TA DVOBOJ.

JAZ BESEDE VSE SPOŠTUJEM,
SAJ BREZ NJIH JEZIKA NI;
RADA JIH V VERZE KUJEM,
Z NJIMI LEPŠE SE ŽIVI.

NA HRUŠICI, 2.4.2019   (423.)

WordPress Themes