“MESNA PITA SA KROMPIROM I TAJNIM SASTOJKOM -http://receptiizmojekuhinje11.blogspot.ba/2015/09/ne-mogu-vam-opisati-koliko-me-odusevila.html

Ovo je još jedan iscunjan recept sa interneta, ali doradjen količinama i tajnim sastojkom Veoma je ukusno jelo, sito, što bi rekli izdašno…ako to podrazumeva sa malo nahraniti puno
.
Sastojci:

Kore:
½ kg tankih kora za pitu
malo ulja za polivanje kora
Fil:
½ kg svinjskog mlevenog mesa
3 srednje glavice luka
5 srednjih krompira

2 kašike ajvara (ako nema ne mora)
½ kašikice bibera
1kašikica šećera
3 – 4 kašikice vegete
Sirup:
3 jajeta
1 dcl ulja
1ravna kašikica soli
1 jogurt od 2dcl
2 dcl kisele vode
Priprema:
Za početak, na malo ulja izdinstamo sitno iseckani crni luk. Dodamo na to mleveno meso i ostavimo da se dinsta dok meso ne pobeli i još malo. Tek tada dodamo ajvar i začine i još malo dinstamo, sveukupno 20 – 25 minuta je dovoljno.
Dok se meso dinsta, očistimo i narendamo krompir na krupno rende. Meso ne moramo skidati sa vatre, nego tamo još umešamo narendani krompir. Mešamo sve dok se masa lepo ne sjedini.
Nauljimo tepsiju, neke srednje veličine,  uzmemo jednu koru, presavijemo je, stavimo na dno i malo poprskamo uljem. Zatim sa još jednom korom isto ponovimo i na tu drugu pospemo malo fila. Zatim stavimo jednu koru, pa opet fil i sve tako redom dok ne istrošimo fil. Od gore ostaje dve smotane po pola kore i izmedju poprskane uljem.
Odmah zatim (pre pečenja), umutimo sirup, može baš po nekom redu koji je napisan, dobro izmiksamo. Filovane kore isečemo na parčad, pravougaonike, kvadratiće ili već neke druge oblike 🙂 i sipamo sirup na ta prosečena mesta, a na kraju i od gore. Odmah da kažem, nemojte se uplašiti ako od gore plivucka još sirupa, upiće se skroz dok se bude peklo.
Tako preliveno ostavimo pola satićka da stoji kako bi kore upile što više sirupa i tek onda na pečenje 200˚C pa dok ne porumeni, što bude još nekih pola sata. Kada je pečeno, ponovo malo iseckamo po prethodnim tragovima i serviramo blago prohladjeno. Mi smo uživali a vi – probajte!
P.S: za sada samo fotka gotovog jela, dodaću ostale fotografije kada budem ponovo pravila 🙂
Prijatno!
www.kuvajmo-blogovski.com

Kako si pomagati pri mišičnih krčih – http://www.bodieko.si/misicni-krc

Zagotovo se je že vsak od nas kdaj srečal z neprijetnimi mišičnimi krči. Gre za nenadno mišično krčenje, ki traja od nekaj sekund pa do nekaj minut, vedno pa je zelo boleče. Skeletne mišice, ki jih mi lahko zavestno nadzorujemo, omogočajo gibanje in skrbijo za ohranjanje optimalne telesne drže. Kadar pride do nehotenega mišičnega krčenja, to imenujemo spazem. Hujši obliki spazma pravimo mišični krč. Ta lahko zajame posamezno mišico ali njen del, lahko pa tudi manjšo skupino mišic. Prizadene lahko katerokoli skeletno mišico, največkrat pa mišice spodnjih udov, še posebej pogosto pa mišice meč in stopal. Raziskave kažejo, da do mišičnih krčev pride zaradi spontane nenormalne aktivnosti v živčnih končičih – torej vzrok ne leži v sami mišici, ampak v živčnih končičih, ki jo oživčujejo.

Mišični krči

Vzroki za pojav mišičnih krčev

Do njih pride zaradi različnih dejavnikov, najpogosteje pa gre za motnje ravnovesja soli in vode. Mišične krče lahko izzove večji telesni napor ali fizično zelo naporno delo, ko se iz našega telesa izloča več tekočine, ali pa takrat, ko premalo pijemo. Mišične krče lahko sproži tudi jemanje nekaterih zdravil, na primer diuretikov, kontracepcijskih tabletk in statinov. Na pojav te nevšečnosti vpliva tudi enostranska in hranilno revna prehrana, v kateri primanjkujejo predvsem kalcij in kalij ter vitamina B5 in E. Občasni mišični krči so sicer zelo neprijetni, a načeloma nenevarni, ob pogostejših epizodah pa je prav, da obiščete zdravnika, ki bo ugotovil vzrok vaših težav.

Pri pojavu mišičnih krčev gre lahko tudi za pomanjkanje magnezija. Magnezij mora biti s kalcijem v razmerju 2 : 1. Ta mineral izboljšuje izgorevanje v mitohondrijih celic. Če magnezija ni dovolj, je porušen mehanizem prehajanja snovi prek celične membrane. Membrane postanejo vse bolj toge in so še bolj izpostavljene delovanju prostih radikalov, kar se kaže v pogostejših mišičnih krčih.

Pomanjkanje magnezija bomo preprečili, če bomo v prehrano vključili več celozrnatih žit, oreščkov, semen, stročnic, fig, mandljev, temno zelene zelenjave in banan. Za boljšo absorpcijo magnezija poskrbi uživanje beljakovinsko bogate hrane (rdečega in piščančjega mesa, rib in jajc) ter hrane, bogate s fosforjem in cinkom ter vitamini B1, B6, C in D.

Mišični krč lahko povzroči tudi zelo hladna voda ter določena obolenja, kot so na primer periferna arterijska bolezen, hormonske motnje, ledvična obolenja, obolenja ščitnice in multipla skleroza. Tudi če imamo noge dlje časa v neudobnem (ali čudnem) položaju, nas lahko zagrabi krč.

Preventiva pred krči

  • Pri spanju imejte noge približno 20 centimetrov višje od glave.
  • Pomembno je, da redno izvajate raztezne vaje.
  • Če čutite, da vas bo zagrabil krč, peto močno pritisnite proti tlom, koleno pa čim bolj naprej – tako boste zares dobro raztegnili mečno mišico.

Kako si lahko pomagamo sami

  • Kadar vas zagrabi krč, je najbolje, da se zgrabite za prste in iztegnete  nogo ter raztegnete mišico v smeri krča.
  • Kar se tiče prehrane, uživajte živila, bogata s kalijem in magnezijem.
  • Po pomoč se lahko obrnete tudi k zdravilnim zeliščem. Mišične krče odlično sproščajo glog, lipovo cvetje, sladki koren, medena detelja
  • Tudi z uporabo eteričnih olj lahko uporabite za lajšanje bolečin ob krčih. Eterična olja lahko vtirate ali pa jih dodajate kopelim. Za tovrstne težave uporabite sivkino olje ter olje poprove mete, rmana, baldrijana, koromača, majarona ali  koriandra.
  • Krče lahko uspešno preprečimo tudi tako, da okrepimo mišice. In po športni aktivnosti seveda ne pozabimo na raztezne vaje.

Vaginalna glivična okužba – pomagajmo si na naraven način -http://www.bodieko.si/vaginalna-glivicna-okuzba

Vaginalno glivično okužbo povzroča gliva kvasovka Candida albicans. Glivična okužba sluznice se lahko sicer pojavi v ustih, okrog zadnjika in na penisu, vendar pa je prav vaginalna okužba najpogostejša. Vzroki za nastanek vaginalne okužbe so lahko različni, med najpogostejšimi je zagotovo zdravljenje z antibiotiki, ki lahko uničijo koristne bakterije, zaradi česar oslabi naš imunski sistem.

Vzrok za nastanek vaginalne glivične okužbe, poleg zdravljenja z antibiotiki, so še jemanje kontracepcijskih tabletk, pogoste prebavne motnje, uživanje hrane z veliko sladkorja, splošna preobremenjenost in preutrujenost. Konvencionalna medicina za zdravljenje vaginalne glivične okužbe navadno predpisuje kreme proti glivičnim obolenjem ali pa uporabo kontracepcijskih pripomočkov. Obe metodi lahko povzročata draženje sluznice, zato se lahko po pomoč nemalokrat obrnemo tudi k naravi.

Vaginalne glivične okužbe

Pomoč z aromaterapijo

Eterično olje, ki odlično deluje proti glivicam, je olje čajevca. Iz njega si lahko pripravite kopel, s katero si izpirate vaginalni predel: šest kapljic eteričnega olja čajevca nakapajte v toplo vodo in si potem z njo umijte vaginalni predel. Čeprav eterično olje čajevca velja za eno blažjih zdravil proti glivičnim okužbam, pa ga na začetku močno razredčimo, saj bomo tako preprečili draženje kože. Primerni olji za tovrstne težave sta še sivkino in mirino olje.

Uporaba zelišč pri vaginalni okužbi

Pri glivicah lahko pomagata ognjič in ameriški slamnik, najprimernejše pa je uporabiti tinkturo. Eno žličko tinkture dodamo v 600 ml tople vode in izperemo okuženi predel. Tudi česen je znan po svojem močnem protiglivičnem delovanju. Lahko ga uživamo svežega ali v obliki kapsul. Če imate pogosto težave z glivicami, ga uživajte kar vsak dan.

Česen je sicer primeren tudi za lokalno uporabo, vendar lahko v nekaterih primerih tudi močno draži vaginalno sluznico – oluščen strok česna pomočite v oljčno olje in navežete na bombažno nitko, strok potem vstavite v nožnico in pustite delovati čez noč.

Pomaga lahko tudi naturopatija

Glivice se najraje razvijejo v toplem in vlažnem okolju, zato je zelo pomembno, da je predel okrog nožnice čim bolj zračen in suh – koža mora dihati. Zato izberimo bombažno spodnje perilo in se izognimo tesnim in oprijetim hlačam. Prav tako se izogibajmo penečim kopelim in močnim milom, saj lahko uničijo naravni zaščitni film kože. Nekaterim pomaga izpiranje okuženega predela s slano vodo – za pripravo uporabimo približno peščico soli na veliko skledo tople vode.

Če imate rednega spolnega partnerja, o okužbi informirajte tudi njega, saj morata napotke upoštevati oba, sicer lahko v nasprotnem primeru ponovno okužita eden drugega.

Pri vaginalnih okužbah pomaga tudi navaden probiotični jogurt kot obkladek, lahko pa jogurt nanesete tudi na tampon in tega potem vstavite v nožnico. S tem ukrepom boste spodbudili pospešeno razmnoževanje obrambnih bakterij. Če je do okužbe prišlo zaradi jemanja antibiotikov, bo jogurt poleg tega okrepil tudi črevesno mikro floro.

Ker se glive kvasovke razmnožujejo s pomočjo sladkorjev, je treba v času okužbe omejiti oziroma prenehati uživati sladkor in močno predelane ogljikove hidrate, predvsem pa je treba zmanjšati uživanje alkohola.

Uživajte veliko zelenjave in celozrnatih izdelkov, za kuho in dodajanje jedem pa uporabljajte oljčno olje, ki zavira nastajanje glivic. Tudi bakterija Lactobacilus acidophilus zelo učinkovita zavira glivične okužbe ter krepi črevesno mikro floro.

Le od kje nama denar za potovanja? Nasveti, kako privarčevati! – By Nina Potuje on december 6, 2013 Popotniški nasveti

Skoraj vedno, ko nekomu omeniva, da odhajava na potovanje, dobiva enako vprašanje: “Od kje nama denar?” Po pravici povedano, naju to vedno nekoliko razjezi…. Ponavadi so nad najinimi potovanji začudeni predvsem tisti, ki imajo boljši življenjski standard kot midva, a svoje finance namenjajo povsem drugim stvarem, kot pa so potovanja. Z razliko od takšne osebe, midva vse svoje prihranke in čas nameniva potovanjem. In ne, ni nama potrebno zavidati, saj verjetno marsikdo med vami takšnega varčevanja ne bi niti povohal.

Verjeli ali ne, ampak to, da se odpraviš na drug konec sveta dandanes sploh ni več tako drago. No, sicer pa je vse odvisno od tega, kako tja potujete. Luksuzna potovanja so še vedno luksuz in draga, ampak če so vaša potovanja poceni, boste presenečeni, da se že z dobrimi 1000€ lahko za tri tedne ali cel mesec podate povsem na drug konec sveta. V prvi vrsti pa so za nizke stroške odločilne poceni letalske karte. Ravno zadnjič mi je kolega omenil, da je dobil povratno letalsko karto za Filipine za 180€, nekdo drug pa za 300€ leti na Tajsko, tretji v Gvatemalo!! Ja, z nekaj triki, sreče in sledenjem akcij, se da lahko zelo poceni potovati.

No, ampak 1000€ še vedno ni malo denarja. Nekateri ga na žalost zaradi težke finančne situacije res ne morejo privarčevati, medtem ko ga drugi lahko mimo grede zapravijo tekom leta, brez da bi se tega sploh zavedali.  In verjemite, z nekaj preprostimi ukrepi se boste hitro lahko enkrat letno podali na kakšen potep.

Kako privarčevati denar za poceni potovanja?

  • Regres

Če ste med tistimi srečneži, ki dobijo regres in če vam le-ta ne predstavlja nujen znesek za poplačilo preteklih položic, ga enostavno dajte na stran, kot da ga sploh nikoli ni bilo. Dobrih 600€ regresa v gospodinjstvu z dvema zaposlenima to že torej pomeni 1200€. S takšno vsoto gresta dve osebi ali celo družina brez večjega problema na potovanje po Evropi. Nihče namreč ne trdi, da morajo biti potovanja le poti izzven Evrope! Midva sva za najina potovanja (Romunija & Moldova / Grčija & Albanija & Makedoniji & Črna Gora / Otok Lefkas) odštela celo manj kot 1200€.

  • Cigareti

Ste kadilec oz. kadilka? Ne dolgo nazaj sem malce radovedno povprašala prijatelja, koliko zapravi za cigarete in priznam, kar malce se mi je zataknilo. Mesečna vsota ni bila zanemarljivo nizka – 90-100€/mesec. Če vam potovanja res tako veliko pomenijo, se bi morali brez večjih problemov odpovedati nezdravi razvadi – tako bi v 12ih mesecih privarčevali več kot 1000€/osebo. V primeru dveh kadilcev v gospodinjstvu pa to pomeni kar 2000€/leto!!

  • Kavica

Kolikokrat na dan si privoščite kavico v kakšnem lokalu? No, recimo, da si v povprečju privoščite eno na dan. Kava z mlekom v večini primerov stane 1,20€, kar mesečno znese 36€. V enem letu bi v tem primeru le za kavice zunaj zapravili 432€/osebo. No ja, za potovanje v oddaljene kraje to morda res da ne bo dovolj, ampak za kakšen tedenski izlet znotraj Evrope, pa bo z nekaj iznajdljivosti in nepretiranim zapravljanjem, moralo zadostovati. Ste vedeli, da v primeru akcijskih cen določenih nizkocenovnih letalskih družb lahko letite že za 50€ na Sicilijo, Malto, Valencijo itd. Odlične destinacije, ki vas ne bodo pretirano udarile po denarnici so tudi Albanija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Romunija, Bolgarija.

  • Žuranje

Vedno je luštno druženje s prijatelji, ampak za vikend ste tako lahko ob 50 ali celo več evrov.  Že to, da greste vsak drugi konec tedna žurat vas bo prišlo okoli 1300€. Leto ima namreč 53 oz. 54 tednov in če greste ven le vsak drugi konec tedna, je to vsaj 26x. Midva že dolgo ne hodiva ven in če se dobimo s prijatelji, je to ponavadi kar pri komu doma. Ni kaj, tudi emšo prinese svoje.
Da boste kaj več privarčevali pa boste morda postali tudi malce manj družabni. Ampak kaj hočete – saj veste, zakaj to delate, kajne?

  • Prehrana

Presenečeni boste, koliko denarja lahko človek privarčuje z nekaj pameti v trgovini. Midva to še nekoliko potencirava, saj imava doma svoj vrt in si tako vsaj za 4-5 mesecev močno olajšava nakupovanje in več privarčujeva, sploh če to primerjava z domačimi izdelki na tržnicah, ki dosegajo višje cene, kot v trgovinah. S svojim vrtom (četudi stoji na balkonu) lahko hitro privarčuješ nekaj dodatnih sto evrov na leto. Poleg tega pa ne kupujeva hrane v smislu pogrej in pojej, ampak si vse pripravljava sama (vključno s kruhom, njoki, testom za pico itd.). Ne le da je ceneje, tudi bolj zdravo in okusno je vse kar se znajde na najinih krožnikih.
Priporočava, da si vaše nakupe v trgovini začnete beležiti in tako boste najlažje videli, kaj je tisto, čemur se lahko dodatno še odpoveste. In nikar v trgovino brez nakupovalnega listka, ki se ga strogo držite!

  • Prioritete

Zadnja in prav nič manj pomembna stvar pa so seveda vaše prioritete. Če vam druge stvari pomenijo več kot potovanja, se potem nikar ne razburjajte, če se kdo raje potepa po svetu, kot pa da je oblečen po zadnji modi, se naokoli prevaža z dragimi avtomobili, se razvaja v masažnih salonih, hodi v drage restavracije, k frizerju, kozmetičarki… Velikokrat se je samo zato, da je lahko odšel na poceni potovanje, odrekal celo leto… Ampak to ga sploh ne moti, saj mu dogodivščine na poti ne bodo nikoli pomenile toliko, kot stvari… In zakaj bi potem njegovo nizko cenovno potovanje sploh motilo vas?

Res je, da sva velikokrat deležna zavistnih pogledov, ker toliko potujeva (kolikor se pač sploh da ob redni službi), ampak to, kako sva si celotno življenje podredila potovanjem, pa pravzaprav nikogar niti ne zanima. Seveda, vedno je lažje pogledati le tisto, kar je vidno na površju…globina pravzaprav nikogar ne zanima. Da pa si potovanja sploh lahko privoščiva, pa tudi na poti ne zapravljava brezglavo in vedno gledava na vsak evro, ki ga lahko privarčujeva. To je najlažje storiti tako, da se odrečeva udobju… In predno nekomu namenite zavistno grenki nasmešek, ker gre “spet” na potovanje, se raje vprašajte, če si kaj takega resnično sploh želite.

Revščina v Sloveniji: v katerih občinah se živi najslabše in zakaj

Dosje: Socialna država

, Članek, 5. 9. 2015

Na podlagi naše analize višin plač, opremljenosti stanovanj in brezposelnosti v občinah lahko preverite, kakšen je življenjski standard v vaši občini. Preberite tudi, zakaj se najrevnejše občine iz revščine ne morejo izkopati.

Članek je objavljen tudi v Dnevnikovem Objektivu

Osilnica je najrevnejša občina v Sloveniji.Osilnica je najrevnejša občina v Sloveniji. Foto: Wikipedia

V Kočevju nadaljujte pot proti jugu, v smeri Kočevske Reke. Od tam boste z avtom potrebovali le še 30 minut, da prispete v Osilnico – občino na meji s Hrvaško, ki šteje le 374 prebivalcev. Dežela Petra Klepca ji pravijo. Tako kot v mnogih drugih krajih na obrobju Slovenije se zdi življenje v Osilnici težko. Gre za eno najrevnejših občin v Sloveniji, če upoštevamo, koliko prebivalci zaslužijo na mesec, kakšna je stopnja brezposelnosti in kolikšen je delež naseljenih stanovanj brez osnovne infrastrukture – notranjega stranišča, kopalnice, elektrike ali vode.

Medtem ko se zlasti prebivalci evropske periferije vrtijo v krogu prekernosti in brezposelnosti, vse več njih pa tudi revščine, govor o revščini na evropski ravni pogosto nadomeščajo politično prijetnejši izrazi, kot so socialni problemi, socialno šibki in izključeni. A še posebej na obrobju oziroma jugu Evrope, kjer (dolgotrajna) brezposelnost potiska vse več ljudi v boj za golo materialno preživetje, se besedi revščina ne moremo izogibati. In tudi tako majhna država, kot je Slovenija, predstavlja mikrokozmos evropske slike z lastno periferijo, v kateri se zdi, da je kotanja revščine najgloblja. Zakaj se revščina zgošča v nekaterih obrobnih predelih Slovenije – periferiji periferije? Ena izmed resnic o revščini, ki nam jo izpovejo kraji na obrobju države, je, da v tem svetu ni mesta za starejše in brezposelne; državna politika zlasti na področju regionalnega razvoja pa nas vodi v razvoj, ki se izogiba besedi revščina. Zaenkrat se zdi, da bolj ko se Evropa razvija … in razvija … ni nič manj revščine.

Vzhodno od »raja«

Število posameznikov, ki v Sloveniji živijo pod pragom tveganja revščine, se je v zadnjih letih povečalo. Slovenija je po podatkih Eurostata v letih 2009 do 2013 doživela drugi največji porast revščine v EU, takoj za Grčijo, opozarja dr. Srečo Dragoš z ljubljanske fakultete za socialno delo. Če je leta 2008 materialno pomoč, pri čemer gre večinoma za hrano, pri Rdečem Križu prejelo 105.430 posameznikov in družin, se je ta številka v petih letih povečala za kar 50 odstotkov; leta 2013 je bilo namreč že 156.442 prejemnikov. V letu 2013 je tako pod pragom tveganja revščine v Sloveniji živelo 14,5 odstotka prebivalcev oziroma približno 291.000 oseb. Če bi od dohodka odšteli socialne transferje (ne pa pokojnin), pa bi v revščini živel vsak četrti prebivalec. Pri tem je treba opozoriti, da v Sloveniji merimo tako imenovano relativno revščino, to je, koliko ljudi je revnih glede na druge oziroma glede na srednjo vrednost razpoložljivega dohodka gospodinjstev  v državi.  V letu 2013 je živeti pod pragom revščine pomenilo, da je enočlansko gospodinjstvo razpolagalo z manj kot 593 evrov na mesec (neto dohodek).

V katerih delih države pa je največ revščine? Uradni podatki o stopnji tveganja revščine obstajajo tudi za statistične regije. Primež revščine je najbolj močan v vzhodni Sloveniji, zlasti v spodnjeposavski (okolica Krškega, Brežic, Sevnice…), pomurski in podravski regiji, kjer je leta 2013 približno četrtina prebivalstva živela pod pragom revščine. Če ne upoštevamo socialnih transferjev, se je leta 2013 v spodnjeposavski regiji stopnja tveganja revščine dvignila kar na 35 odstotkov, v Pomurju in Podravju pa bi vsak tretji prebivalec živel pod pragom revščine. V primerjavi z letom 2008 so sicer največji porast revščine doživele goriška, spodnjeposavska in zasavska regija.

revscina slo regije

revscina slo regije legenda

Podobna geografska porazdelitev revščine se nam izriše, ko pogledamo delež gospodinjstev, ki si lahko privoščijo enotedenske počitnice ali pokrijejo nepričakovane izdatke iz lastnih sredstev v višini 600 evrov. Realnost je takšna, da si je leta 2013 (zadnji anketni podatki) enotedenske počitnice lahko privoščila le približno polovica gospodinjstev v Pomurju in spodnjem Posavju, medtem ko je bil na državni ravni sedemdnevni oddih »na lepšem« nedosegljiv za več kot tretjino gospodinjstev.

pocitnice slo regije

pocitnice slo regije legenda

Revščina po občinah

Stopnje tveganja revščine Statistični urad RS na ravni občin ne meri, znani pa so nekateri drugi podatki, iz katerih lahko sklepamo na prisotnost revščine v občinah. V kolikor enako obtežimo podatke o povprečni mesečni neto plači (2014), stopnji registrirane brezposelnosti (marec 2015) in deležu naseljenih stanovanj, ki nimajo vseh elementov osnovne infrastrukture (notranje stranišče, kopalnica, voda, elektrika, 2011), se nam izriše zemljevid, ki je zelo podoben regijski sliki revščine.

Zemljevid: revščina v slovenskih občinah

Za podatke o posamezni občini kliknite nanjo na zemljevidu. Višja kot je vrednost indeksa, bolj je občina revna. Podrobnejša pojasnila o metodologiji izračuna indeksa revščine so na voljo na dnu članka.

Glede na izbrane podatke najdemo v Sloveniji občine z najrevnejšimi prebivalci večinoma v Prekmurju in Prlekiji, na Kočevskem, v Beli krajini in Halozah, in sicer v občinah kot: Osilnica (JV Slovenija), Hodoš (pomurska regija), Zavrč (podravska regija), Kuzma (pomurska regija), Gornji Petrovci (pomurska regija), Kostel (JV Slovenija), Dobrovnik (pomurska regija), Moravske Toplice (pomurska regija), Šalovci (pomurska regija) in Rogašovci (pomurska regija). Da bi si lažje predstavljali: v Osilnici je bila leta 2014 povprečna mesečna neto plača občana 695,04 evra, skoraj vsak četrti prebivalec je brezposeln (18,4-odstotna stopnja registrirane brezposelnosti, junij 2015), leta 2011 pa skoraj tretjina (28 odstotkov) naseljenih stanovanj ni imela osnovne infrastrukture. Treba je sicer opozoriti, da so občine v Sloveniji majhne enote in zlasti v primeru zelo majhnih občin so lahko statistični trendi bolj izpostavljeni kot v večjih.

Pri teh podatkih nas morajo skrbeti znaki dolgotrajne revščine in tako imenovane kulture revščine, v kateri obvelja pravilo »roditi se v revščino, živeti v revščini«; pravilo, na katerem se liberalni slogan enakih možnosti sesede. In že sedaj lahko sklepamo, da na prebivalce teh predelov Slovenije, zlasti Pomurja, preži nevarnost padca v začarani krog revščine – najbolj revne regije se namreč večinoma soočajo tudi z najvišjimi stopnjami dolgotrajne brezposelnosti oziroma deleža brezposelnih, ki so brez zaposlitve najmanj dve leti.

Ni prostora za starce

Skoraj več kot o geografiji revščine nam podatki o najrevnejših krajih Slovenije povedo o demografiji revščine. Ko pogledamo podrobneje, opazimo, da najrevnejša območja niso le območja z največ brezposelnimi, temveč so to tudi območja s starejšim in manj izobraženim prebivalstvom. Dr. Primož Pevcin s fakultete za upravo pravi, da je takšna razporeditev logična, saj gre za demografsko zelo ogrožena območja s prevladujočim starejšim prebivalstvom. Podobno zemljevid revščine interpretira tudi Davor Dominkuš, sekretar v kabinetu  ministrice za delo, družino in socialne zadeve, ki poudarja, da je stopnja tveganja revščine pri starejših izrazito višja kot pri drugih skupinah populacije;  za te občine pa je značilno prav to: prevladujoče starejše prebivalstvo, kjer ni mladih, manj je družin in manj rojstev.

In res je; Kostel, Hodoš in Osilnica so občine z največjim deležem prebivalstva, starega nad 65 let. A popolni trendi le redko obstajajo. V Sloveniji najdemo pravzaprav največji delež prebivalstva nad 65 let na Goriškem, sledi Pomurje; Zavrč, ena najrevnejših občin po naši metodologiji, pa je glede na ta delež najmlajša občina v Slovenija. Pri tem se pojavi vprašanje, kaj je drugače na Goriškem, da je kljub podobni starostni strukturi prebivalstva stopnja tveganja revščine bistveno nižja kot v Pomurju.

Foto: WikipediaHodoš je druga najbolj revna občina v Sloveniji. Foto: Wikipedia

Na nekaterih revnih obronkih Slovenije lahko opazimo tudi začetek trenda depopulacije. Če upoštevamo gibanje rojstev in smrti kot tudi priseljevanj in odseljevanj, vidimo, da so bili v zadnjih desetih letih (2005–2014) »izginjanju« prebivalstva najbolj podvrženi kraji v Zasavju in Pomurju, ki so se soočali z največjim negativnim prirastom prebivalstva. Pomurska regija je imela v tem obdobju najmanjši naravni prirast v državi, lani pa je imela skupaj z zasavsko regijo tudi največji delež umrlih na 1000 prebivalcev.

Kakšno je življenje v dveh najrevnejših slovenskih občinah, Osilnici in Hodošu? Preberite.

Občine z najrevnejšim prebivalstvom, zlasti v Pomurju, pa se znajdejo tudi med tistimi, ki imajo najmanjši delež visoko izobraženega prebivalstva. Pet občin z najrevnejšim prebivalstvom po naši metodologiji je namreč med dvajsetimi slovenskimi občinami z najmanjšim deležem diplomantov terciarnega izobraževanja. Nizka izobrazba in visoka starost prebivalstva verjetno botrujeta dejstvu, da prebivalci Pomurja niso med tistimi, ki so se v zadnjih letih najbolj množično izseljevali. Če pogledamo porast selitev v obdobju 2007–2014 v primerjavi z obdobjem 1999–2006, so se v druge regije ali v tujino v največjem deležu izseljevali prebivalci zasavske in koroške regije. Največji porast priseljevanja pa so zabeležili v osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji.

Poleg demografskih značilnosti v teh revnejših krajih tudi ni industrijskih dejavnosti, hkrati pa so precej oddaljeni od večjih gospodarskih središč. Dr. Pevcin opozarja, da je Slovenija gospodarsko zelo centralizirana država in v teh obrobnih krajih niti ni dnevnih migrantov, ki bi hodili na delo na primer v Ljubljano. Vedeti moramo, pravi, da so zaradi slabe cestne povezanosti deli Bele krajine včasih do drugih krajev v okolici dostopali prek Hrvaške. Podobno tudi Dominkuš opozarja, da so to zelo redko poseljeni in slabo povezani kraji, kjer ponekod tudi ni sodobnih telekomunikacijskih povezav (internetna povezava).

Ob teh podatkih bi se lahko vprašali, zakaj bi bilo to sploh vredno skrbi. Bomo pač vsi živeli v okolici Ljubljane, druge kraje pa spoznavali le še na vikend izletih. Dominkuš pri tem opomni na pomembno dejstvo: visoka brezposelnost med mladimi nakazuje na to, da tudi sam center države ni sposoben zagotoviti življenja mladim, medtem ko ruralna območja lahko ponudijo različne nove možnosti tudi za mlade.

Kaj sploh lahko občina naredi in kaj sploh želi narediti država?

Občine imajo zelo omejene možnosti blaženja revščine prebivalcev, zlasti manjše in tiste v revnejših predelih Slovenije. Po slovenski zakonodaji mora občina zagotoviti osnovno šolstvo in primarno zdravstveno varstvo občanov, po zakonu o lokalni samoupravi pa imajo občine tudi nalogo »pospeševati službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele« ter »ustvarjati pogoje za gradnjo stanovanj in skrbeti za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj«. Po zakonu o socialnem varstvu so občine med drugim pristojne za financiranje pravice invalidne osebe do družinskega pomočnika, zagotavljanje mreže javne službe za pomoč družini na domu ter kritje stroškov storitev v zavodih za odrasle, v kolikor so starejši opravičeni plačila.

Da lahko občine opravijo naloge, ki jim jih država zakonsko predpisuje, se jim vsako leto odmeri kos proračuna – tako imenovana povprečnina. Povprečnina je dejansko delež davka na dohodek prebivalcev (dohodnina) in po besedah dr. Mira Hačka z ljubljanske fakultete za družbene vede predstavlja približno polovico proračuna povprečne slovenske občine.

A občine vse težje izvajajo svoje socialne naloge. Dr. Haček opozarja, da so slovenske občine »izrazito podfinancirane«. Občine so bile letos v težkih pogajanjih z državo zaradi višine povprečnine. Na Skupnosti občin Slovenije (SOS) sporočajo, da se vse od leta 2009 povprečnina niža in da občine z njo lahko pokrijejo vse manjši delež stroškov za izvajanje svojih zakonsko predpisanih nalog. Po izračunu SOS je lani namesto 662,10 evra na prebivalca povprečnina znašala 536,99 evra, s čimer so občine lahko pokrile le dobrih 80 odstotkov stroškov. V prvi polovici letošnjega leta se je povprečnina spustila na 525 evrov, v drugi polovici leta pa se je kljub nasprotovanju SOS znižala na 519 evrov.

Foto: Images MoneyDržava občinam vseskozi niža sredstva. Foto: Images Money

Da je ohranjanje regionalnih neenakosti načrt vse od leta 1991, kako varčevati pri stroških države, pa meni dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo. Opozarja, da v primeru krčenja sredstev na ravni države lahko trčiš na sindikate (v izobraževanju), lahko pa stroške brez večjega odpora krčiš pri revnih in pri občinah, zlasti ker imamo majhne razpršene občine in veliko centralizirano državo.

Davor Dominkuš z  ministrstva za delo, družino in socialne zadeve  pritrjuje, da v kolikor država preda določeno funkcijo lokalni skupnosti, je treba za to tudi priskrbeti ustrezna finančna sredstva. Možnost za občine pa vidi tudi v črpanju evropskih sredstev in opozori, da so bile prioritete občin v preteklem obdobju veliko bolj fokusirane v infrastrukturo, v nekaj, »kar je bilo vidno, in veliko manj v reševanje konkretnih problemov prebivalcev, kar je manj vidno in s čimer se župan in vodstvo občine težje pohvalijo«.

Pri črpanju evropskih sredstev, ki se lahko ponuja tudi kot blaženje posledic državnega krčenja sredstev občinam, pa se odpre nov pomislek. S črpanjem evropskih sredstev imajo pogosto največ težav prav manjše občine, preprosto že zaradi kadrovskih zmožnosti prijave na razpis in priprave potrebne dokumentacije.

Dr. Srečo Dragoš tako opozarja, da ko govorimo o revščini, se moramo zavedati, da »na mikroravni ne moreš sanirati revščine. Ravno zato se je pojavil najpomembnejši izum dvajsetega stoletja – socialna država.« Po njegovih besedah je za zmanjševanje revščine potrebna centralna državna politika, glavno odgovornost katere v Sloveniji nosi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dr. Dragoš dvomi, da ima država resnični interes zmanjševanja revščine. Revščina v Sloveniji po njegovem mnenju ni stvar ekonomske krize. Tudi v času konjunkture se je delež revnih povečeval. Dvig revščine je nasprotno del namerne politike države od osamosvojitve naprej. Ker imamo stopnjo revščine še vedno pod evropskim povprečjem (16,7 odstotka), »je interes povečati revščino«, reče jasno. Zadaj pa je drža, da imamo »preveč bogato državo in preobsežen javni sektor«. Pri tem opozarja, da če pogledamo delež zaposlenih v sektorju socialnega varstva glede na delež zaposlenih v državi, vidimo, da je bilo prav socialno varstvo v času krize najbolj opustošeno. V krizi pa so največ plačali najrevnejši – prejemniki socialnih pomoči. Osnovna denarna socialna pomoč je bila znižana za 10 odstotkov. »Nobena poklicna kategorija ni doživela takšnega znižanja dohodkov.«

Spotike regionalne politike: Razvoj v kam?

Občine z najrevnejšimi prebivalci v Sloveniji so tudi ekonomsko prizadeta območja, ki so se v preteklih letih oziroma desetletjih pospešeno deindustrializirala. Hkrati, poudarja dr. Miro Haček s fakultete za družbene vede, imajo občine na področju gospodarstva najmanj lastnih vzvodov. Lahko podeljujejo subvencije, pomagajo ustvarjati obrtno-podjetniške cone, a »občinam ostane nič ali zelo malo za nenujne izdatke«.

Podobno kot pri socialni politiki je tudi na področju gospodarstva potrebna jasna državna strategija. Namesto o reindustrializaciji bi bilo danes primerno govoriti o možnostih oživljanja gospodarstva, pravi dr. Primož Pevcin s fakultete za upravo. Po njegovem mnenju tovarn v teh predelih ne bomo več postavljali, saj z industrijo z nizko dodano vrednostjo preprosto ne moremo konkurirati nizkim stroškom dela v drugih delih sveta.

Davor Dominkuš z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve poudari, da cilj ni samo poselitev območja, temveč odkrivanje in razvoj potencialov, ki so v teh območjih. Skoraj vsi sogovorci pa kot potencial teh krajev prepoznavajo kmetijstvo in turizem. Dr. Miro Haček omeni ekološko kmetovanje in nišni turizem, izkoriščanje geotermalne vode v vzhodni Sloveniji ali lesa v Kočevju. Tudi dr. Andrej Fištravec, podpredsednik sekcije mestnih občin pri Skupnosti občin Slovenije, pritrjuje in pravi, da občine vzhodne regije državi sporočajo, da vidijo zlasti turizem kot eno izmed centralnih razvojni točk regije. A država jim ne prisluhne, pravi, saj iz naslova kohezijskih sredstev za turizem nameni le približno 12 milijonov evrov.

Kohezijska sredstva. Mnogokrat slišane besede, morda malce manjkrat razložene. S kohezijsko politiko država črpa sredstva Evropske unije, ki so namenjena zmanjševanju »razvojnih« razlik držav članic. To poteka prek treh skladov: Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega kohezijskega sklada (EKS), pri čemer daje ESRR poudarek zadovoljevanju potreb gospodarstva oziroma podjetništva, ESS spodbujanju zaposlovanja, socialne vključenosti, tudi zmanjševanju revščine, EKS pa cilja na sektorje energetike, prometa in okolja. V obdobju 2014–2020 bo zahodna regija upravičena do 855 milijonov evrov, vzhodna pa do 1,27 milijarde evrov sredstev iz ESS in ESRR. Med enajstimi evropskimi cilji kohezijske politike do leta 2020 je zapisan tudi cilj »spodbujanja socialne vključenosti in boja proti revščini in kakršnikoli diskriminaciji«. In morda se bo bolje godilo tudi investicijam v kmetijstvu in turizmu – trajnostna pridelava hrane in trajnostni turizem sta namreč prepoznana kot ena izmed razvojnih prioritet Slovenije, v katero bi naj osredotočili kohezijska sredstva.

Evropska sredstva ne morejo rešiti vseh problemov občin. Foto: European ParliamentEvropska sredstva ne morejo rešiti vseh problemov občin. Foto: European Parliament

Četudi že obstaja kopica državnih dokumentov, s katerimi bomo usmerjali kohezijska sredstva, pa manjka krovni državni razvojni program za obdobje 2014–2020. Osnutek strategije razvoja Slovenije je namreč obtičal v predalih, zadnjo takšno strategijo smo oblikovali leta 2005 (do 2013). Na to opozarja tudi dr. Fištravec: »Delamo program z evropskimi razvojnimi cilji, nimamo pa lastnega programa, kar kaže na veliko pasivnost in konformizem nacionalne politike.« Četudi smo dandanes navajeni slišati »denarja ni«, se v tem primeru zdi, da nas financiranje prehiteva. Ko smo nekatere sogovornike tako povprašali še o regionalni politiki v Sloveniji, so nas presenečeno pogledali. Dr. Haček je rekel »kakšna regionalna politika?«, medtem ko je dr. Fištravec jasno dejal: »Mi regionalne politike v Sloveniji sploh nimamo.«

Dragi moj, na svidenje, vrni se še kdaj, vrni se še kdaj v … Osilnico?

Ko govorimo o obrobnih občinah Slovenije, ki jih pesti revščina, se kaj kmalu pojavi ideja povezovanja občin oziroma problem velikega števila občin v Sloveniji (212). Poleg pogajanj z državo, kjer je povezovanje občin dobrodošlo, saj lahko nastopajo kot enakovrednejši partner, je povezovanje občin smotrno tudi pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev. A prav veliko število občin v Sloveniji, poudari dr. Miro Haček, pomeni, da se tudi v majhnih krajih razvijajo recimo vrtci in šole. Razdrobljenost občin pomeni torej, da se tudi v najbolj obrobnih krajih ustvarjajo in ohranjajo pogoji za življenje v njih. In bliže ko so občine prebivalcem, lažje prepoznavajo tako težave kot potenciale svojih krajev.

Četudi bi situacija v najrevnejših občinah Slovenije, kjer se spletajo demografske, gospodarske in infrastrukturne okoliščine, zahtevala celosten pristop, pa boste besedo revščina v regionalni politiki Slovenije težko zasledili. V njenem opisu na svoji spletni strani ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo jasno reče, da regionalna politika »ne sme biti socialna, ampak mora biti razvojna kategorija«. Pri tem se nam ponujata vprašanji: kakšen razvoj in kam nas vodi ta razvoj? Ciniki med nami bi pripomnili: do naslednje evropske finančne perspektive 2020–2027.

Metodologija analize revščine slovenskih občin

Za vsako občino smo spremenljivke višina neto mesečne plače, stopnja registrirane brezposelnosti in delež stanovanj, ki nimajo vse osnovne infrastrukture, standardizirali (od vrednosti posamezne spremenljivke za posamezno občino smo odšteli povprečje vrednosti spremenljivke za vse občine in jo delili s standardnim odklonom spremenljivke). Tako je povprečna vrednost vsake izmed standardiziranih spremenljivk nič, standardni odklon pa ena. Spremenljivko višina neto mesečne plače smo nato še obrnili. Tako dobljene spremenljivke za vsako občino smo sešteli in izračunali njihovo povprečje. Dobljena povprečja so indeks revščine v občinah.

Analiza bi bila z obteževanjem spremenljivk statistično seveda lahko bolj dodelana, vendar namen našega članka ni sestaviti natančen model za ocenjevanje revščine v občinah, temveč le približnega. Za natančnejši model bi bil namreč primeren akademski (znanstveni) članek.

VREME V SLOVENIJI 10.9.2015

Temperature po Sloveniji danes

Posodobljeno: Četrtek, 10. septembra 2015, ob 18. uri
Opazovalna postaja Vreme Temp. Vlažnost Veter Zračni tlak
°C % smer hitrost sunki hPa
Kredarica oblačno -1 97 SV 4 *751
Let. Cerklje ob Krki oblačno 18 59 SV 9 1018
Let. E. Rusjana MB pretežno oblačno 17 55 S 8 1018
Let. J. Pučnika Lj. pretežno oblačno 16 58 JV 14 1018
Letališče Portorož jasno 22 41 SV 15 1016
Ljubljana pretežno oblačno 17 51 SV 7 1018

Podatki z avtomatskih postaj

Posodobljeno: Četrtek, 10. septembra 2015, med 18:00 in 18:30
Opazovalna postaja Temp. Vlažnost Veter Zračni tlak Pada
vine
Seva
nje
°C % smer hitrost
m/s
hitrost
km/h
sunki
m/s
sunki
km/h
hPa mm W/m²
Bilje Nova Gorica 20 41 V 5.4 19 11.9 43 1016 0.0 151
Bohinjska Češnjica 16 60
Bovec
Boršt Gorenja vas 15 54 V 1.6 6 5.5 20 1018 0.0 53
Celje 18 55 V 1.7 6 3.6 13 1018 0.0 44
Dobliče Črnomelj 16 82 0.0 <1 1018 0.0 23
Dolenje Ajdovščina 20 47 V 2.0 7 8.0 29 0.0
Hrastnik 17 55 JV 0.5 2 3.0 11 1018 0.0 36
Idrija 16 67
Ilirska Bistrica 16 49 V 2.5 9 6.8 24 0.0 85
Koper Kapitanija 22 33 V 3.2 12 8.1 29 1017 185
Luka Koper 21 36 V 4.4 16 9.1 33 0.0
Kraj. park Goričko 16 54 SV 2.0 7 3.9 14 0.0 35
Krško 18 60 SV 1.6 6 4.0 14 1018 0.0 39
Lendava 17 62 V 1.7 6 5.7 21 1019 0.0 24
Let. J. Pučnika Lj. 16 59 JV 3.3 12 4.9 18 1018 0.0 50
Letališče Cerklje ob Krki 18 61 V 2.7 10 4.9 18 1018 0.0 59
Letališče Lesce 16 57 JV 2.2 8 3.9 14 1018 0.0 127
Let. E. Rusjana Maribor 17 57 S 2.1 8 3.3 12 1019 0.0 35
Letališče Portorož 21 40 SV 4.9 18 8.2 30 1016 0.0 160
Litija 17 52
Ljubljana 17 52 SV 2.0 7 3.5 13 1018 0.0 42
Malkovec 16 68 SV 0.9 3 2.6 9 1019 0.0 45
Maribor 17 56 SZ 0.7 3 2.0 7 0.0
Murska Sobota 17 66 JV 2.7 10 5.8 21 1019 0.0 25
Nova Gorica 20 41 JV 3.6 13 8.5 31 1017 0.0
Novo mesto
Park Škocj. jame
Piran-ocean. boja 21 42 V 10.4 37 13.1 47
Podčetrtek 17 61 S 1.1 4 2.0 7 1018 0.0 67
Postojna 15 58 V 1.2 4 4.3 15 0.0
Ptuj
Radenci 18 54 JV 0.6 2 3.8 14 1019 0.0 31
Ravne na Koroškem 16 56 V 1.5 5 5.3 19 0.0 44
Slovenj Gradec 16 55 48
Velenje 16 63 V 0.5 2 1.2 4
Babno Polje (756 m) 12 68
Rateče (864 m) 14 53 V 1.2 4 3.9 14 *921 0.0 157
Lisca (943 m) 11 78 SV 2.5 9 5.8 21 *911 0.0
Otlica (965 m) 11 67 S 4.6 17 8.5 31 0.0 44
Rudno polje (1347 m)
Rogla (1492 m)
Krvavec (1740 m)
Kredarica (2515 m) -1 93 V 1.5 5 3.5 13 *751 0.0 59
Posodobljeno: Četrtek, 10. septembra 2015, ob 15. uri
Opazovalna postaja Vreme Temp. Vlažnost Veter Zračni tlak
°C % smer hitrost sunki hPa
Bilje Nova Gorica pretežno jasno 22 36 V 19 1016
Celje oblačno 20 48 V 11 1018
Kredarica oblačno -1 96 S 4 *751
Let. Cerklje ob Krki pretežno oblačno 19 52 SV 14 1018
Let. E. Rusjana MB pretežno oblačno 17 53 S 11 1019
Let. J. Pučnika Lj. zmerno oblačno 19 46 V 16 1018
Letališče Portorož pretežno jasno 23 36 SV 17 1016
Ljubljana oblačno 18 48 SV 10 1018
Murska Sobota pretežno oblačno 19 47 SV 18 1018
Novo mesto oblačno 19 50 V 12 1018
Rateče delno oblačno 16 41 S 7 *921
Slovenj Gradec oblačno 17 51

Podatki z avtomatskih postaj

Posodobljeno: Četrtek, 10. septembra 2015, med 15:00 in 15:30
Opazovalna postaja Temp. Vlažnost Veter Zračni tlak Pada
vine
Seva
nje
°C % smer hitrost
m/s
hitrost
km/h
sunki
m/s
sunki
km/h
hPa mm W/m²
Bilje Nova Gorica 22 36 JV 5.3 19 9.9 36 1016 0.0 647
Bohinjska Češnjica 17 48
Bovec
Boršt Gorenja vas 16 50 V 3.0 11 7.6 27 1017 0.0 533
Celje 20 49 V 3.1 11 6.2 22 1018 0.0 524
Dobliče Črnomelj 18 59 SV 2.4 9 4.4 16 1018 0.0 259
Dolenje Ajdovščina 21 45 V 2.9 10 8.8 32 0.0
Hrastnik 18 47 SV 1.0 4 4.5 16 1018 0.0 223
Idrija 18 53
Ilirska Bistrica 18 47 SV 3.4 12 9.0 32 0.0 344
Koper Kapitanija 23 31 SV 3.5 13 8.4 30 1016 504
Luka Koper 25 30 V 4.2 15 8.7 31 0.0
Kraj. park Goričko 17 48 SV 3.3 12 6.4 23 0.0 533
Krško 20 47 SV 2.8 10 5.6 20 1018 0.0 427
Lendava 20 47 SV 1.6 6 4.8 17 1018 0.0 212
Let. J. Pučnika Lj. 18 46 V 4.4 16 6.7 24 1018 0.0 344
Letališče Cerklje ob Krki 19 52 SV 3.8 14 5.9 21 1018 0.0 501
Letališče Lesce 17 50 J 1.4 5 2.7 10 1017 0.0 518
Let. E. Rusjana Maribor 18 53 S 3.5 13 5.5 20 1018 0.0 230
Letališče Portorož 23 36 SV 4.8 17 8.2 30 1016 0.0 428
Litija 19 44
Ljubljana 18 47 V 3.1 11 7.6 27 1018 0.0 266
Malkovec 17 54 SV 1.6 6 4.0 14 1019 0.0 235
Maribor 18 52 S 1.3 5 3.0 11 0.0
Murska Sobota 19 48 SV 4.8 17 7.7 28 1018 0.0 306
Nova Gorica 22 36 SV 2.2 8 8.6 31 1016 0.0
Novo mesto
Park Škocj. jame
Piran-ocean. boja 21 38 V 7.2 26 9.9 36
Podčetrtek 18 50 S 2.4 9 4.8 17 1018 0.0 313
Postojna 16 52 SV 2.0 7 6.7 24 0.0
Ptuj
Radenci 19 44 SV 1.1 4 4.5 16 1019 0.0 234
Ravne na Koroškem 18 45 V 3.1 11 6.3 23 0.0 347
Slovenj Gradec 17 52 290
Velenje 17 49 S 1.0 4 2.2 8
Babno Polje (756 m) 13 60
Rateče (864 m) 13 57 SV 3.0 11 6.6 24 *921 0.0 209
Lisca (943 m) 12 70 SV 2.4 9 6.3 23 *911 0.0
Otlica (965 m) 14 59 S 3.5 13 7.9 28 0.0 715
Rudno polje (1347 m) 10 58 S 1.3 5 4.2 15 0.0
Rogla (1492 m)
Krvavec (1740 m)
Kredarica (2515 m) -1 90 SV 1.7 6 4.8 17 *751 0.0 491
Posodobljeno: Četrtek, 10. septembra 2015, ob 13. uri
Opazovalna postaja Vreme Temp. Vlažnost Veter Zračni tlak
°C % smer hitrost sunki hPa
Kredarica v oblakih -2 98 V 13 *751
Let. Cerklje ob Krki delno oblačno 18 55 JV 6 1018
Let. E. Rusjana MB zmerno oblačno 18 55 S 13 1019
Let. J. Pučnika Lj. zmerno oblačno 17 50 V 14 1018
Letališče Portorož pretežno jasno 22 38 SV 14 1016
Ljubljana pretežno oblačno 18 50 SV 12 1018
Novo mesto zmerno oblačno 18 54 SV 6 1018

Podatki z avtomatskih postaj

Posodobljeno: Četrtek, 10. septembra 2015, med 13:00 in 13:30
Opazovalna postaja Temp. Vlažnost Veter Zračni tlak Pada
vine
Seva
nje
°C % smer hitrost
m/s
hitrost
km/h
sunki
m/s
sunki
km/h
hPa mm W/m²
Bilje Nova Gorica 22 35 V 5.3 19 9.9 36 1017 0.0 868
Bohinjska Češnjica 16 51
Bovec
Boršt Gorenja vas 15 60 S 1.9 7 5.1 18 1018 0.0 287
Celje 19 48 V 3.1 11 6.6 24 1018 0.0 698
Dobliče Črnomelj 19 61 SV 0.8 3 3.3 12 1018 0.0 435
Dolenje Ajdovščina 21 46 V 2.6 9 8.0 29 0.0
Hrastnik 18 45 JV 2.6 9 6.9 25 1018 0.0 347
Idrija 17 50
Ilirska Bistrica 18 45 V 4.2 15 8.5 31 0.0 712
Koper Kapitanija 23 32 SV 4.2 15 9.2 33 1017 815
Luka Koper 24 32 V 5.1 18 9.6 35 0.0
Kraj. park Goričko 17 49 SV 3.3 12 7.3 26 0.0 464
Krško 19 49 SV 2.4 9 5.1 18 1018 0.0 368
Lendava 20 48 SV 1.8 6 5.0 18 1018 0.0 504
Let. J. Pučnika Lj. 17 50 V 4.2 15 7.2 26 1018 0.0 328
Letališče Cerklje ob Krki 19 54 V 2.3 8 6.0 22 1019 0.0 406
Letališče Lesce 17 50 JV 0.9 3 3.3 12 1018 0.0 427
Let. E. Rusjana Maribor 18 54 S 4.1 15 6.6 24 1019 0.0 451
Letališče Portorož 23 37 SV 4.3 15 7.6 27 1016 0.0 670
Litija 19 44
Ljubljana 18 49 SV 2.8 10 6.7 24 1018 0.0 505
Malkovec 17 56 SV 1.6 6 5.0 18 1019 0.0 507
Maribor 18 51 S 1.9 7 4.5 16 0.0
Murska Sobota 19 48 SV 3.6 13 8.0 29 1019 0.0 508
Nova Gorica 22 33 V 2.1 8 7.3 26 1017 0.0
Novo mesto
Park Škocj. jame
Piran-ocean. boja 21 42 V 8.7 31 11.2 40
Podčetrtek 18 54 S 2.4 9 5.2 19 1018 0.0 722
Postojna 16 54 V 3.0 11 10.2 37 0.0
Ptuj
Radenci 19 44 SV 0.8 3 4.5 16 1019 0.0 530
Ravne na Koroškem 18 46 V 3.0 11 6.7 24 0.0 648
Slovenj Gradec 16 55 189
Velenje 17 52 SV 1.3 5 3.6 13
Babno Polje (756 m) 13 56
Rateče (864 m) 14 57 V 1.3 5 3.7 13 *921 0.0 558
Lisca (943 m) 12 71 SV 3.0 11 6.7 24 *911 0.0
Otlica (965 m) 13 61 S 3.4 12 7.7 28 0.0 737
Rudno polje (1347 m)
Rogla (1492 m)
Krvavec (1740 m)
Kredarica (2515 m) -1 96 JV 2.5 9 5.5 20 *751 0.0 200
Posodobljeno: Četrtek, 10. septembra 2015, ob 11. uri
Opazovalna postaja Vreme Temp. Vlažnost Veter Zračni tlak
°C % smer hitrost sunki hPa
Kredarica v oblakih -3 98 V 5 *751
Let. Cerklje ob Krki delno oblačno 16 64 V 4 1019
Let. E. Rusjana MB zmerno oblačno 16 62 S 17 1020
Let. J. Pučnika Lj. delno oblačno 16 60 S 6 1019
Letališče Portorož jasno 21 42 V 11 1016
Ljubljana delno oblačno 16 61 SV 3 1019
Novo mesto oblačno 15 67 SV 6 1019
Postojna zmerno oblačno 15 60 S 11

Podatki z avtomatskih postaj

Posodobljeno: Četrtek, 10. septembra 2015, med 11:00 in 11:30
Opazovalna postaja Temp. Vlažnost Veter Zračni tlak Pada
vine
Seva
nje
°C % smer hitrost
m/s
hitrost
km/h
sunki
m/s
sunki
km/h
hPa mm W/m²
Bilje Nova Gorica 20 40 V 6.0 22 11.4 41 1017 0.0 698
Bohinjska Češnjica 18 51
Bovec
Boršt Gorenja vas 16 56 SV 1.6 6 5.1 18 1018 0.0 716
Celje 17 64 JV 1.0 4 2.6 9 1019 0.0 680
Dobliče Črnomelj 16 73 JV 0.6 2 1.7 6 1019 0.0 451
Dolenje Ajdovščina 20 50 V 3.0 11 10.1 36 0.0
Hrastnik 17 55 JV 2.3 8 5.0 18 1019 0.0 531
Idrija 14 74
Ilirska Bistrica 18 47 V 3.5 13 9.8 35 0.0 695
Koper Kapitanija 21 37 V 3.6 13 8.0 29 1017 721
Luka Koper 21 38 V 4.6 17 10.9 39 0.0
Kraj. park Goričko 15 62 SV 2.9 10 5.7 21 0.0 599
Krško 17 63 J 1.3 5 2.8 10 1019 0.0 518
Lendava 18 54 S 2.1 8 6.6 24 1019 0.0 678
Let. J. Pučnika Lj. 16 58 S 1.4 5 2.8 10 1019 0.0 373
Letališče Cerklje ob Krki 16 64 JV 1.4 5 3.2 12 1019 0.0 574
Letališče Lesce 16 54 J 0.8 3 1.9 7 1018 0.0 524
Let. E. Rusjana Maribor 16 62 S 4.2 15 6.6 24 1020 0.0 700
Letališče Portorož 21 42 SV 3.9 14 6.3 23 1016 0.0 694
Litija 17 53
Ljubljana 17 56 V 1.9 7 4.8 17 1019 0.0 687
Malkovec 16 64 SV 1.4 5 4.1 15 1019 0.0 398
Maribor 16 61 S 1.4 5 3.3 12 0.0
Murska Sobota 17 60 SV 3.1 11 5.5 20 1020 0.0 659
Nova Gorica 21 35 SV 2.6 9 7.8 28 1017 0.0
Novo mesto
Park Škocj. jame
Piran-ocean. boja 19 45 V 10.1 36 13.1 47
Podčetrtek 16 61 S 2.2 8 4.6 17 1019 0.0 571
Postojna 15 62 V 2.1 8 6.7 24 0.0
Ptuj
Radenci 17 58 SV 0.8 3 4.5 16 1020 0.0 650
Ravne na Koroškem 15 60 JV 2.3 8 4.5 16 0.0 411
Slovenj Gradec 15 64 508
Velenje 16 59 S 1.1 4 2.8 10
Babno Polje (756 m) 12 66
Rateče (864 m) 12 67 SV 1.1 4 2.9 10 *922 0.0 289
Lisca (943 m) 11 80 SV 2.8 10 5.9 21 *911 0.0
Otlica (965 m) 11 65 S 5.0 18 10.2 37 0.0 682
Rudno polje (1347 m) 8 67 S 1.5 5 4.2 15 0.0
Rogla (1492 m)
Krvavec (1740 m)
Kredarica (2515 m) -2 97 V 1.7 6 4.1 15 *751 0.0 271
Posodobljeno: Četrtek, 10. septembra 2015, ob 7. uri
Opazovalna postaja Vreme Temp. Vlažnost Veter Zračni tlak
°C % smer hitrost sunki hPa
Celje zmerno oblačno 6 98 JZ 4 1021
Kočevje oblačno 9 89 SV 4
Kredarica delno oblačno -3 93 SV 4 *751
Let. Cerklje ob Krki delno oblačno 9 93 JZ 4 1020
Let. E. Rusjana MB delno oblačno 10 82 S 8 1021
Let. J. Pučnika Lj. pretežno jasno 5 96 Z 7 1021
Letališče Portorož jasno 9 88 JV 8 1017
Ljubljana pretežno jasno 9 92 S 5 1020
Novo mesto pretežno jasno 7 98 JZ 2 1020
Rateče delno oblačno 4 94 0 *922
Slovenj Gradec oblačno 8 97

Podatki z avtomatskih postaj

Posodobljeno: Četrtek, 10. septembra 2015, med 7:00 in 7:30
Opazovalna postaja Temp. Vlažnost Veter Zračni tlak Pada
vine
Seva
nje
°C % smer hitrost
m/s
hitrost
km/h
sunki
m/s
sunki
km/h
hPa mm W/m²
Bilje Nova Gorica 10 89 S 1.0 4 2.4 9 1017 0.0 67
Bohinjska Češnjica 6 96
Bovec
Boršt Gorenja vas 6 98 V 0.3 1 1021 0.0 27
Celje 7 98 Z 0.8 3 1.3 5 1021 0.0 40
Dobliče Črnomelj 7 100 JZ 0.3 1 1.4 5 1020 0.0 47
Dolenje Ajdovščina 15 63 V 2.5 9 7.7 28 0.0
Hrastnik 9 93 0.1 <1 1.1 4 1021 0.0 24
Idrija 7 95
Ilirska Bistrica 12 71 S 3.4 12 7.6 27 0.0 43
Koper Kapitanija 17 48 SV 2.3 8 5.9 21 1017 48
Luka Koper 16 54 SV 3.6 13 10.3 37 0.0
Kraj. park Goričko 9 82 S 3.6 13 5.3 19 0.0 84
Krško 9 94 V 0.8 3 2.2 8 1020 0.0 41
Lendava 11 84 S 1.2 4 5.5 20 1020 0.0 49
Let. J. Pučnika Lj. 6 95 Z 1.2 4 2.1 8 1021 0.0 74
Letališče Cerklje ob Krki 9 93 J 1.0 3 2.2 8 1020 0.0 58
Letališče Lesce 6 94 S 0.9 3 2.1 8 1021 0.0 58
Let. E. Rusjana Maribor 10 82 S 2.6 9 5.3 19 1021 0.0 59
Letališče Portorož 9 88 JV 1.9 7 3.3 12 1017 0.0 45
Litija 9 96
Ljubljana 9 91 S 1.0 4 2.7 10 1021 0.0 64
Malkovec 10 83 V 1.0 4 3.3 12 1021 0.0 41
Maribor 11 85 SZ 1.2 4 2.8 10 0.0
Murska Sobota 11 84 S 2.2 8 5.3 19 1021 0.0 57
Nova Gorica 13 69 SZ 0.8 3 4.3 15 1018 0.0
Novo mesto
Park Škocj. jame
Piran-ocean. boja 17 52 V 10.9 39 13.8 50
Podčetrtek 9 93 JZ 0.4 1 1.0 4 1020 0.0 35
Postojna 9 85 SZ 2.0 7 4.3 15 0.0
Ptuj 6 99 SZ 0.5 2 0.0 65
Radenci 7 96 0.1 <1 1.0 4 1022 0.0 33
Ravne na Koroškem 10 89 JZ 0.8 3 2.2 8 0.0 10
Slovenj Gradec 8 97 22
Velenje 8 91 0.2 <1
Babno Polje (756 m) 5 97
Rateče (864 m) 4 94 0.0 <1 *922 0.0 28
Lisca (943 m) 7 97 S 6.7 24 11.6 42 *911 0.0
Otlica (965 m) 7 89 S 6.5 23 14.0 50 0.0 12
Rudno polje (1347 m) 3 98 0.0 <1 0.0
Rogla (1492 m)
Krvavec (1740 m)
Kredarica (2515 m) -3 95 SZ 2.2 8 5.2 19 *751 0.0 85

Temperature po Sloveniji danes

Posodobljeno: Četrtek, 10. septembra 2015, ob 5. uri
Opazovalna postaja Vreme Temp. Vlažnost Veter Zračni tlak
°C % smer hitrost sunki hPa
Celje jasno 7 97 JZ 3 1021
Kredarica v oblakih -3 97 SV 3 *751
Let. J. Pučnika Lj. pretežno jasno 6 94 1 1020
Novo mesto jasno 8 97 Z 3 1020

Podatki z avtomatskih postaj

Posodobljeno: Četrtek, 10. septembra 2015, med 5:00 in 5:30
Opazovalna postaja Temp. Vlažnost Veter Zračni tlak Pada
vine
Seva
nje
°C % smer hitrost
m/s
hitrost
km/h
sunki
m/s
sunki
km/h
hPa mm W/m²
Bilje Nova Gorica 11 81 SZ 0.8 3 2.3 8 1017 0.0 0
Bohinjska Češnjica 7 94
Bovec
Boršt Gorenja vas 7 95 JZ 0.3 1 1020 0.0 0
Celje 7 97 Z 0.7 3 1.6 6 1021 0.0 0
Dobliče Črnomelj 7 100 0.1 <1 1.1 4 1020 0.0 1
Dolenje Ajdovščina 15 63 V 2.4 9 8.9 32 0.0
Hrastnik 9 94 0.0 <1 1021 0.0 0
Idrija 7 95
Ilirska Bistrica 12 69 S 2.6 9 7.1 26 0.0 0
Koper Kapitanija 17 50 J 1.1 4 3.5 13 1016 0
Luka Koper 16 55 V 3.5 13 9.1 33 0.0
Kraj. park Goričko 9 83 S 3.7 13 5.8 21 0.0 0
Krško 8 97 Z 0.9 3 1.8 6 1020 0.0 0
Lendava 11 83 SV 2.1 8 7.1 26 1020 0.0 0
Let. J. Pučnika Lj. 6 94 S 0.3 1 1.2 4 1021 0.0 0
Letališče Cerklje ob Krki 7 95 JZ 1.2 4 1.9 7 1020 0.0 1
Letališče Lesce 6 93 S 1.1 4 2.2 8 1021 0.0 0
Let. E. Rusjana Maribor 10 82 S 2.4 9 4.6 17 1020 0.0 0
Letališče Portorož 10 84 JV 2.6 9 3.9 14 1016 0.0 0
Litija 8 94
Ljubljana 9 90 0.0 <1 1020 0.0 0
Malkovec 10 85 JV 1.6 6 2.6 9 1021 0.0 0
Maribor 10 87 SZ 1.2 4 3.2 12 0.0
Murska Sobota 10 84 SV 1.9 7 4.5 16 1020 0.0 0
Nova Gorica 12 79 JV 0.8 3 2.5 9 1017 0.0
Novo mesto
Park Škocj. jame
Piran-ocean. boja 18 52 SV 10.6 38 13.7 49
Podčetrtek 7 94 0.1 <1 1021 0.0 0
Postojna 9 86 S 2.4 9 4.9 18 0.0
Ptuj
Radenci 7 95 0.1 <1 1021 0.0 0
Ravne na Koroškem 9 92 JZ 0.6 2 2.0 7 0.0 0
Slovenj Gradec 6 95 0
Velenje 8 90 0.2 <1
Babno Polje (756 m) 1 95
Rateče (864 m) 6 92 SZ 0.4 1 1.8 6 *921 0.0 0
Lisca (943 m) 7 95 S 6.8 24 10.6 38 *911 0.0
Otlica (965 m) 7 89 S 7.1 26 13.2 47 0.0 0
Rudno polje (1347 m) 3 97 S 0.4 1 1.2 4 0.0
Rogla (1492 m)
Krvavec (1740 m)
Kredarica (2515 m) -3 98 S 2.0 7 5.5 20 *751 0.0 0

WordPress Themes