Šabesa iz bezga

Poleti nam najbolj prijajo osvežilne pijače, ena izmed teh je tudi šabesa, ki jo pripravimo iz bezgovih cvetov. Šabesa vsebuje sestavine, ko so kis in limone, uvrščamo med zdravilna in varovalna živila, ki so pomebna za naše zdravje in vsebujejo tudi vitamine.

Šabesa

Recept za pripravo šabese iz bezga potrebujemo:

  • 1 kg sladkorja (še bolje je uporabiti kakšno naravno sladilo)
  • 2 limoni
  • 10 l vode
  • 10 cvetov bezga
  • 2,5 dl belega vinskega kisa

Limone narežemo na kolobarje, Vse sestavine damo v veliko posodo in premešamo. Mešanico pustimo stati 1-2 dni v posodi, in jo Večkrat premešamo. Na koncu mašanico za šabeso precedimo in nalijemo v steklenice. Steklenice za shranjevanje pripravimo tako, da jih dobro operemo in nato za pol ure postavimo v segreto pečico, ki smo jo ogreli do 80° C. Šabesa je pripravljena za pitje, ko se začnejo pojavljati mehurčki.

Če želimo močno penečo pijačo, dodamo v vsako steklenico eno ali dve zrni riža. Pijačo si pripravljamo sproti, pri čemer lahko uporabimo tudi zamrznjeno bezgovo cvetje. Zelo dobro pijačo dobimo tudi, če bezgovo cvetje zamenjamo z 1 l malin.

Bezgov sirup iz bezgovih cvetov

Bezgov sirup, sirup iz bezga, bezgov sokBezgov sirup poleg šabese tudi lahko pripravimo iz bezgovih cvetov, saj je okusna in dobra pijača za vroče poletne dni. Tukaj boste našli recept za bezgov sirup, s katerim se boste lahko osvežili čez celo leto.

Bezgov sirup

Sestavine:

  • 15 bezgovih cvetov,
  • 1 l vode,
  • 60 dag sladkorja,
  • 20 g citronske kisline

Priprava:
Bezgove cvetove položimo v liter vode. To naj stoji 1 dan. Nato precedimo, dodamo sladkor in citronsko kislino. Segrejemo do 80 °C, da se sladkor raztopi in nalijemo v steklenice. Sirup uživamo razredčen z vodo, lahko dodamo limonin sok.

Če bi lahko opisali vonj po osvežujoči pijači, bi bil to nedvomno vonj bezga. Ko se sprehodimo mimo bezgovega grma, je vonj preprosto očarljiv. Cvetove moramo nabrati hitro, saj kmalu odcvetijo in iz njih nastanejo črne jagode, ki jih surovih nikakor ne smemo jesti. Iz lepih belih cvetov pa lahko ustvarimo osvežujoče dobrote, kakršni sta šabesa in bezgov sirup. Kaj pa lahko bezeg naredi za naše zdravje? Ogromno!

Z bezgovim sirupom si boste lahko polepšali svoje poletje s svežino bezga, vam pa moramo razložiti še uporabnost lubja. Tudi lubje debel, vej in korenin namreč deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Iz vej Slovaki ustvarjajo celo piščali, podobne inštrumente pa izdelujejo tudi Madžari. Na Danskem sicer verjamejo, da pohištvo, izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo, romske skupnosti pa ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Ne glede na njegovo zdravilnost pa ga uživajte zmerno, saj lahko prevelika količina povzroča določene zdravstvene težave. Prav tako naj ga ne uživajo nosečnice in doječe matere, surovih svežih jagod pa nikakor ne jejte, saj niso užitne in povzročajo bruhanje in drisko ter celo mrzlico.

bezgov sirup

Poznamo več vrst bezga, saj gre za rod grmovnic ali nizkih dreves, ki se lahko delijo v skoraj trideset različnih vrst. Njegovi listi so neparni in pernati, cvetovi pa petštevni in rastejo v kobulastih grozdih. Plod, ki potem zraste, je jagodast in najprej zelen, potem rdeč in na koncu črn, vsebuje pa nekaj semen (navadno od tri do pet). Iz cvetov seveda lahko pripravimo okusen bezgov sirup.

ČUDEŽNE LASTNOSTNI NAJBOLJ VSESTRANSKE VRTNE CVETLICE

Vsestransko zdravilno delovanje


Zeliščarji ognjič cenijo kot močno zdravilo. Ognjič so že v starem Egiptu uporabljali za pomlajevanje, omenjajo pa ga vse civilizacije iz starega veka, tako da so njegovo vsestransko uporabnost v prehrani in v zdravilstvu odkrivali skozi stoletja. Najnovejša znanstvena spoznanja potrjujejo, da ognjič deluje antioksidativno, protivnetno, protivirusno, protibakterijsko in protitumorno.
Druga imena: babji prstanec, meseček, obroček, vremenar,vremenec, vrtni ognjič, zdravilni ognjič, babji prstanec, meseček, obroček, sončica
Družina: nebinovke/košarice
Značaj: malce grenak, pekoč, suši in nežno hladi.
Učinkovine: eterično olje, grenčine, saponin, organske kisline, fermenti, smola, guma, karotinoidi, salicilna kislina.
Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin jo razvršča v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.

Cvetlica zraste do 60 cm in žari v oranžno ali rumeni barvi od junija do oktobra, listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Potrebuje sončno rastišče. Ognjič je znan kot roža dežja, saj če so njegovi cvetovi po 8.uri zjutraj še vedno zaprti, bo ta dan deževalo.
Nabiramo cvetove, ko sonce najmočnejše sije, takrat imajo največ zdravilnih snovi.

Zdravilni učinki vsestranskega ognjiča:


– je antiseptik, celi rane, uporablja se proti zobobolu,
– uporablja se pri vseh težavah s kožo (ureznine, srbež, žuželčji piki…)
– zdravi okužbe ustne votline z virusi ali zajedalci,
– zaustavlja krvavitve,
– pomirja mišične krče,
– močno razstruplja,
– izboljša prekrvavitev,
– zdravi limfo,
– uporablja se pri vnetjih, čirih na želodcu,dvanajsterniku, okužbah prebavil,
– pomaga pri hudih krčnih žilah – mazilo
– pomaga proti oteklinam zaradi zastajanja vode v telesu,
– glivična obolenja na nogah – mazilo
– čiri na prsih – mazilo
– proti starostnim in pigmentnim pegam – mazilo
– pomaga pri izločanju vode iz telesa,
– zdravi vnetja grla in ušes
– proti kožnem raku – mazilo
– pomaga pri zvinih in zmečkaninah – mazilo
– odganjalec mrčes, v vrtu odganja polže in talne ogorčice,
– zdravi zlato žilo ter vnetje zadnjika in danke
– uporablja se za nego dojenčkov,
– proti vnetju dlesni,
– mazanje turov (gnojno vnetje kože in podkožja),

Ognjič krepi kroženje krvi in tonus kože.

Ognjičevo mazilo tako kot pri človeku tudi pri živalih zdravi vse vrste ran in gnojnih tvorov.

Blag diuretik


V ljudskem zdravilstvu s pripravki iz ognjiča mirijo in blažijo krče in vnetja v želodcu, žolčniku, žolču, črevesju, ženskih spolnih organih, mehurju in ledvicah, ker njegove učinkovine delujejo spazmolitično. Če ga pijemo teden dni pred menstruacijo, zmanjšuje krvavitve in lajša bolečine, ker je antihemoragik, kar pomeni, da zaustavlja krvavitve. Po ljudskem izročilu je ognjič tudi emenagog, ker lahko z njegovimi učinkovinami sprožimo izostalo mesečno čiščo.

Ognjičeve sestavine varujejo celice pred poškodbami prostih radikalov, negujejo izsušeno, pordelo, občutljivo, aknasto in poškodovano kožo, zato so mazila in pripravki iz njega nepogrešljivi v vsaki domači lekarni.

Čaj iz cvetov:


zvrhano žličko cvetov prelijemo s ¼ litra vrele vode, pustimo stati le pol minute in takoj nato precedimo. Čaj pijemo 3 x na dan ali po požirkih skozi ves dan:
– za obkladke pri zvinih, pretegnjenih vezeh in mišicah
– čisti kri, pomaga pri neredni menstruaciji in nečisti koži,
– zdravi jetrna obolenja,
– tonik za osvežitev problematične kože,
– umivanje oči z mlačnim čajem krepi vid,

Tinktura:


Deset žlic cvetov vsujemo na pol litra močnega domačega žganja. Pustimo namočeno za 6 tednov. Sodobni recepti priporočajo 70-90% alkohol in namakanje samo 15 dni. Razredčen pripravek redčimo pred uporabo z vodo.

Priprava olja:


V steklenico damo 1/3 svežih cvetnih lističev ognjiča, prelijemo z olivnim oljem in zapremo. Steklenico za 40 dni postavimo na sonce ali toliko časa, da padejo lističi na dno kozarca. Vsebino precedimo in nalijemo v majhne stekleničke. Olje hranimo v temnem in hladnem prostoru do roka uporabe olja.

Ognjičevo vino:


Naj bi zaleglo tudi pri blažjih zastrupitvah s hrano. Vino segrejemo, vanj damo ognjič in segrejemo do vrelišča. Precedimo, mlačno tekočino pijemo po požirkih. To ponavadi povzroči silovito bruhanje, na ta način se strup izloči.

Ognjičevo mazilo:


Potrebujemo 1/2 kg svinjske masti, ki jo segrejemo v ponvi in ji nato dodamo dve pesti cvetov. Pustimo, da se mešanica ohladi. Po enem dnevu mast nekoliko ogrejemo , da postane tekoča in odcedimo skozi krpo. Mazilo zelo pomaga pri vrezih, opeklinah, turih, ranah na nogah, ob nohtnih vnetjih, celo proti kožnemu raku. Pomaga tudi proti hudim krčnim žilam, čirom na prsih, raku, glivičnim obolenjem na nogah, proti starostnim in pigmentim pegam, jagodastim znamenjem.

Ognjič je varna zdravilna rastlina in ob ustrezni uporabi ne povzroča neželenih stranskih učinkov. Ker ne vsebuje seskviterpenskih laktonov, tako kot druge rastline iz iste družine. Le redko pride do alergične reakcije


Prepovedi in opozorila


Ognjič vpliva na menstruacijski ciklus in zveča maternično napetost. Triterpenoidne spojine uničujejo semenčica, škodujejo zarodkovnim celicam in povzročijo splav. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti naj se nosečnice in doječe matere rajši odpovedo notranji rabi.

Ni neozdravljivih bolezni, so samo nepopravljivi ljudje

Milan Hervol, presnojedec in učitelj, se že dve desetletji prehranjuje izključno s presno hrano, za katero se v zadnjih letih zanima vedno več ljudi.

Brežičan, ki svoje dragocene izkušnje in znanje deli ljudem na predavanjih, se zanjo ni odločil iz zdravstvenih razlogov kot številni drugi, ampak zato, ker je prepričan, da je najbolj optimalna za človeka. Na svoji ekološki posesti, kjer ima rastlinjake, sadne nasade in njive, pridela skoraj vse potrebno za življenje, zato le redko obišče trgovine. Ne pozna bolezni, je umirjen in brez težav ves dan fizično trdo dela. Kako mu uspe?

Kako presna prehrana vpliva na vaše fizično, čustveno, duhovno in duševno počutje?

Tako prehranjevanje je na najvišji ravni, kjer bolezni ni več ali pa so zelo, zelo redke. Čustveno počutje je ravno tako dobro, čutila veliko laže nadziramo, tako je človek mirnejši in nenasilen, kar je v tej dobi redkost. Pri duhovnosti je treba čute umiriti, to presna prehrana omogoča. Ko obvladamo um in ko um postane prijateljski do nas, postane življenje veliko lažje. Nadzorovan um pa je potreben tako na fizični kot subtilni – duhovni ravni.

Med ljudmi vlada prepričanje, da brez mesa človek ne zmore fizično naporno delati.

Če ješ meso, porabiš 70 odstotkov energije za prebavo, le 30 pa je ostane telesu. Človek lahko živi samo od vode od 30 do 60 dni. Meso povzroča zakisanost telesa, živali pri ubijanju doživijo velik stres, ki se prenese nanj. Mesno prehranjevanje je zelo povezano z alkoholom, za katerega pa že vsak otrok ve, kako škodljiv je. Povedal bom svojo zgodbo: bil sem vsejed, bil sem vegetarijanec, postal sem presnojed. Razlika v energiji je kot noč in dan. Če verjamete ali ne, ves dan lahko delam fizično maksimalno, celo nič ne jem ali pijem, zvečer odtečem 10 ali 20 kilometrov in grem spočit spat. Najverjetneje tega ne boste verjeli, toda to je resnica. Sadje in zelenjava nam dasta ogromno energije. Pri taki prehrani dobimo 90 odstotkov energije, le 10 je gre za prebavo, ki postane zelo hitra, telesu pa ostaneta ogromno energije in dobro počutje. Meso je glavni povzročitelj rakavih obolenj in zamaši ožilje. Pa poglejmo, kako tako prehranjevanje vpliva na naravo. Na hektarju zemlje, kjer se prideluje za mesojedce, pridelamo za dva človeka kalorij, pri vegetarijanskem ali presnem načinu pa lahko z namensko uporabo zemljišča na enem hektarju zemlje nahranimo od dvajset do petdeset ljudi. Vpliv na naravo je katastrofalen. Samo poglejte koruzna polja, kako so kemično obdelana, kako to vpliva na našo podtalnico in na zemljo. Kako dolgo bomo še to počeli? Prišel bo dan, ko bodo ljudje grdo gledali na tiste, ki še jedo meso.

Država te ne nagradi, če deluješ odgovorno. Če skrbimo za telo in ne zbolevamo, nismo nagrajeni, če pa postanemo alkoholiki, nas invalidsko upokojijo.

Pred 20 leti ste bili verjetno med redkimi Slovenci, ki so se prehranjevali tako. So vas imeli za ekstremista, fanatika? Kako danes gledajo na vaš slog prehranjevanja?

Da. Bil sem med redkimi, ki so to počeli, tudi vsa moja družina. Žena še danes sledi, otroka pa sta odrasla in prešla na visoki način vegetarijanstva. Pojedo kar precej sadja. Na žalost je bilo res tako, da so me okvalificirali za ekstremista, fanatika in še kaj bi lahko dodal. Tega niso počeli vsi. Inteligentni so začeli postopoma slediti, tisti, ki so kritizirali, so se ravno tako začeli spreminjati, le malo več časa so potrebovali, pasivni pa se ne spreminjajo. Zavist je ta, ki je marsikomu preprečila pot k presnemu prehranjevanju. Včasih sem se počutil, kot da sem pljuvalnik. To je še utrdilo mojo vero v pravilnost svojega početja. Eden od sorodnikov je rekel: »Vsi v našem sorodstvu so normalni, samo ti ne.« Danes se že v 80 odstotkih strinja z menoj, le čas je moral miniti. Bolnih je vse več, ljudje iščejo rešitve, kajti znanost je v marsikaterem vidiku velika prevara; ljudje so že pripravljeni poslušati in se spreminjati. Predavam po vsej Sloveniji in poučujem ljudi, kako preiti na presno hrano in pri njej ostati. Bolezni odhajajo kot za šalo, tudi najhujše, in to že po nekaj mesecih ali letu in pol.

Ali se k vam obračajo tudi bolni ljudje, ki iščejo način, kako se pozdraviti? Jim presna hrana resnično lahko pomaga?

To, kar počnem jaz, bi morali početi zdravniki in ljudi ozaveščati o pravilnem prehranjevanju. Bolezni imajo vzrok; če odpravimo vzrok, bolezni ni več. Od rane mladosti do pozne starosti bi se morali prehranjevati presno. Človek bi moral zapuščati telo od onemoglosti, in ne od bolezni, predvsem pa na višji ravni zavesti, ne pa v takem stanju, kot ga vidimo v bolnišnicah, kjer ljudje zapuščajo telesa v nezavestnem stanju, polni intoksikantov in analgetikov, jezni, nasilni in frustrirani.

Povedal bom le nekaj izkušenj ljudi, ki so prešli na presno hrano; to so ljudje z imenom in s priimkom. Moj sorodnik, zelo hudo obolenje jeter; zdravniki so mu dali le še leto življenja. Po pičlih 15 mesecih presnega prehranjevanja je jetra popolnoma pozdravil; ko je prišel k zdravniku in je ta videl rezultate, je bilo edino vprašanje, ki mu ga je zastavil: Kaj ste delali? Ker ni mogel obvladati uma, je postopoma začel grešiti; ko je zaužil manj kot 80 odstotkov presne prehrane, se je bolezen ponovno pojavila. Ko človek ne vnaša več škroba, mesa, mlečnih izdelkov in vode, ki je polna apnenca, se tlak zelo hitro spravi v red. V približno 14 dneh zaniha, potem pa se umiri in je tak kot v mladosti ter ostane enak tudi v pozni starosti. Opisal bom še rakavega bolnika, ki je imel sedem tumorjev in zelo hudo zlatenico. Po približno letu in pol ni bilo o njej ne duha ne sluha. Tako si lahko s presnim prehranjevanjem pozdravimo vse vrste bolezni. Povedal bom še en svoj primer: ko me je pred številnimi leti pičil klop, sem dobil boreliozo; po dveh letih in pol sem odšel na pregled krvi, kjer so ugotovili zastarano boreliozo. Zdravnica me je želela poslati k specialistu v Novo mesto; ker sem vedel, da zdravijo z antibiotiki, sem zdravljenje odklonil. Predvideval sem, da se bolezen ne bo razvila, tako se je tudi zgodilo. Če pa bi prešel nazaj na kuhano hrano, bi zagotovo zbolel. Ni neozdravljivih bolezni, so samo nepopravljivi ljudje.

Ste v vseh teh letih imeli kakšno krizo oziroma skomine, da bi ponovno začeli jesti tudi kuhano hrano? Znano je, da se kar veliko presnojedcev po začetnem navdušenju vrne k prejšnjemu prehranjevanju.

Ko se človek ozavesti in ve za cilj, krize ni. Če pa je, jo z inteligenco obvladamo. Zakaj bi pravzaprav prišla, ko pa sta sadje in zelenjava stokrat boljša od vsejedskega prehranjevanja. Ko preideš na presni način, je tako, kot da presedlaš z osla na konja. Ko si enkrat na konju, se ti na osla ne da več. Res je, da je lahko postati presnojedec, teže pa je ostati. Želje, um in premalo znanja nas oddaljujejo od takšnega prehranjevanja. Veliko laže je, če se družimo s kom, ki se tako prehranjuje že vrsto let. S komer se družimo, takšni postanemo.

Grški filozof Pitagora je jedel presno hrano. Pitagorejci so imeli radi tudi fižol. Zelo redko so jedli meso. Veliko ljudi je živelo od 60 do 80 let, veliko jih je bilo med 80 in 100.

Na kaj je treba biti pozoren pri presnem prehranjevanju, katere so glavne napake?

Vedeti je treba marsikaj. Ena od glavnih napak je, da se ga ne lotimo z dovolj močno željo. Potrebni so znanje in pravilne kombinacije. Največkrat je problem poškodovana sluznica v želodcu in tudi v črevesju. Obloge v debelem črevesju namreč ne omogočajo normalnega izločanja. Jesti je treba čim bolj mono obroke. Ko ješ sadje, jej sadje. Ko ješ zelenjavo, jej zelenjavo. Olja uživajte malo, treba pa je vnašati tudi nekaj orehov, lešnikov … Pri solatnih obrokih lahko dodajamo zmleta sončnična, lanena, bučna, sezamova ali konopljina semena.

Kako pa jemo sadje?

Sadeži morajo dozoreti na drevesu in potem nič ne manjka. Če jemo mono, je to popoln obrok. Temeljna napaka je grižljaj kuhane hrane. Samo grižljaj je dovolj, da naredimo še enega in presnega prehranjevanja je konec. V začetnem obdobju se telo zelo temeljito čisti; takrat se veliko ljudi ustraši, kajti čiščenje je lahko res intenzivno. Kot sem že omenil, sam nisem prešel na presno prehranjevanje zaradi bolezni, imel pa sem eno ali dve težavi. Bil sem zelo aktiven, tako in drugače, ob delu ali športu. Pil sem veliko vode, ko sem prešel na presno hrano, se je začelo kamenje izločati. Nekaj ur so me bolele ledvice, kamenje pa se je ob mali potrebi izločilo v velikih količinah. Ko je pritisk zanihal, sem ob hitrem vstajanju padel nazaj v posteljo in nekaj trenutkov ostal brez zavesti. To nihanje traja samo nekaj dni ali tednov, nato pa se umiri. Pogosto presnojedci različno razlagajo, koliko odstotkov pojesti te ali one hrane. Povejte mi, katera žival se vpraša, koliko odstotkov česa mora pojesti. Izgubil sem 20 kilogramov, a sem jih z leti pridobil nazaj, kajti skoraj se že približujem stari teži. Tudi pri presni hrani je treba biti zmeren.

Imate tudi svojo posest. Katera živila lahko vzgojite pozimi, ko je najmanj te hrane na razpolago? Kaj svetujete ljudem, ki živijo v mestih in se želijo tudi pozimi prehranjevati presno?

Imam dober hektar zemlje, od tega je nekaj gozda, za lastne potrebe pridelujem sadje in zelenjavo. Nekaj pridelkov tudi podarim. Pozimi vzgajam vse vrste solat, motovilca, blitve, špinačo, ohrovt, zelje in širokolistnati ohrovt. Vse to mi omogočajo plastinjaki. Če je zima zelo ostra, pokrijem rastline s kuvartanom, večina jih pozimi dokaj počasi raste. Za zimo sušim in shranjujem sadje; pesa in korenje pa prezimita v mivki v kleti. Paradižnik imamo do januarja, papriko tudi, kaki in kivi mi gresta globoko v zimo, jabolka so še danes na polici, pa je konec julija; posušenih hrušk, sliv in paradižnika je v izobilju, nekaj južnega sadja pa pozimi tudi kupim.

Ljudem v mestu svetujem: Pojdite iz mest. Zapustite tovarne in pisarne, ki izžamejo vitalno energijo človeškega bitja. Pojdite nazaj v naravo, živite preprosto in globoko filozofsko. To naj bi bil cilj in smisel življenja. Še pred kratkim smo ljudje živeli preprosto, marsikdo tudi globoko duhovno. Danes pa se pehamo za materialnimi dobrinami, ki nam prinašajo samo nesrečo. Valvasor je pred pičlimi 500 leti opisal, kako so jedli Kranjci. Pravi: »Jedli so kot pitagorejci. Grški filozof Pitagora je jedel presno hrano. Radi so imeli tudi fižol. Zelo redko so jedli meso. Veliko ljudi je živelo od 60 do 80 let, veliko jih je bilo med 80 in 100. Dosti jih je bilo tudi med 100 in 120. Zdravnikov niso potrebovali, zbolevali so zelo redko, če pa so zboleli, so poznali zdravilna zelišča.«

Kaj na to poreči danes, ko imamo tako veliko zdravstvo z ogromno zdravniki, ki umirajo za istimi boleznimi kot njihovi pacienti, vsako leto pa še dodobra izpraznijo državno blagajno in naredijo še minus? Komu v tem svetu ni v interesu, da so ljudje zdravi in na visoki duhovni ravni? To bi se morali vprašati. Razmišljajoči ljudje so v tej dobi omalovaževani, barabe in lopove pa se slavi.

Je tako prehranjevanje lahko tudi rešitev za številne težave na tem svetu?

Sam pridelujem biološko, sadeži so okusni, dozorijo do polne zrelosti, v plodovih nič ne manjka. Presnojedci so resnično usmiljeni do narave. V posodi za smeti nimam niti pokritega dna, niti ene vreče nisem napolnil s plastiko ali z drugim odpadom, plačujem pa enako kot vsi drugi. Država te ne nagradi, če deluješ odgovorno do narave, ampak te vedno mačehovsko kaznuje. Če skrbimo za telo in ne zbolevamo, nismo nagrajeni, če pa postaneš alkoholik, si hitro invalidsko upokojen. Kaj reči o vsem drugem prenajedanju, ki ima za posledico množico operacij, ki veliko stanejo, plačujemo pa vsi enako? Kdaj bomo uvedli merila, po katerih bodo ljudje, ki skrbijo za zdravje, nagrajeni, ti, ki tega ne počnejo, pa bodo morali zdravstvene storitve kriti sami? Kdaj se bomo spametovali in opustili mačehovski odnos do matere zemlje, bi se morali vprašati tisti, ki vlečejo niti. Znanje, tudi na tem področju, je zašlo s sodobnim načinom kmetovanja; šolski sistem je zanič, kemija sistematično uničuje naš planet. Kdaj bomo ljudje spremenili naše želje in prešli na višjo raven prehranjevanja in razumevanja tega sveta in samih sebe?

Kaj bi svetovali našim bralcem?

Na dan jemo zelo kratek čas, v tem kratkem času pa si lahko pridobimo dobro zdravje ali pa kup bolezni. Imamo svobodno izbiro, ne zlorabimo je. Če se začnemo tako prehranjevati z globoko vero v Stvarnika, on prispeva dodatni potrebni entuziazem, da lahko tudi ostanemo na visoki ravni prehranjevanja. Večini, ki so mesojedi, bi svetoval, opustite to grdo navado oziroma razvado in preidite na vegetarijanstvo. Že Tolstoj je rekel: »Človek raje propade, kot da bi spremenil svoje navade.« Vegetarijanstvo je stopnička, ki je veliko lažja, da ostanemo zvesti novemu načinu prehranjevanja. Reši nas mesa, rib in jajc, ki so resnično velik problem; razvijmo usmiljenje; ko človek razvije usmiljenje do vseh živih bitij, lahko življenje postane povsem drugačno. Naj vam bo pot lahka, človek pa naj se vpraša, kaj želi postati, del rešitve ali del problema. Najpogostejše vprašanje, ki mi ga zastavijo na predavanjih o presnem prehranjevanju, je: Kje pridobimo beljakovine in vitamin B12? Jaz jim odgovarjam: Ali se slon vpraša, kje dobiti beljakovine, pa ima tako veliko in močno telo? Niti krava se ne vpraša, kje dobiti vitamin B12. V naravi je vse popolno, še enkrat apeliram: držimo se naravnih oziroma božjih zakonov. Ljudje nikdar ne moremo priti resnici do dna; če bi ji lahko, bi to pomenilo, da smo pametnejši od Stvarnika. To pa nikoli nismo bili in nikoli ne bomo.

Intervju: Milan Hervol – presnojedec in učitelj

Najprej vas bi vprašal to, kar mislim, da o tej temi zanima največ ljudi. Ali lahko v izključno presni hrani vsaj približno tako uživamo, kot v kuhani in pečeni in če da, kako lahko to dosežemo?

milan-hervol-51. Bolezni so te, ki so prisilile ljudi, da začnejo razmišljat in iskat rešitve na tem področju.

Presna hrana je zagotovo najboljša hrana na svetu, toda tako malo ljudi ima izkušnje s tem načinom prehranjevanja. Že 21 let se prehranjujem na ta način; če ta hrana ne bi bila veliko boljša od prejšnje tega tako dolgo gotovo ne bi počel. Lahko vam z gotovostjo potrdim, da je to daleč najboljša hrana na svetu; če jo primerjam z drugorazredno hrano, kot je solata, je ta desetkrat boljša od vse kuhane in pečene hrane, ki sem jo prej jedel. Kaj reči o prvorazredni hrani, na drevesu dozorenih sadežih? Ko brbončice spravimo v red in iz telesa spravimo toksine in strupe ter zopet lahko okušamo naravno hrano kmalu uvidimo, da je to najboljša hrana, ki se je lahko človek naje do polnega zadovoljstva. Pri tem načinu prehranjevanja nič ne manjka, ne bodite v strahu.

Kaj pa najpogostejši pomislek, ki ga navajajo zdravniki – kako je z vitaminom B 12 in z beljakovinami ?

2. Sadje in zelenjava vsebujeta vse potrebne vitamine in mineralne snovi, odkrite in še neodkrite. B12 telo ustvarja v lastnem prebavnem sistemu ob pomoči bakterij, ki so tam prisotne. Vse rastlinojede živali imajo dovolj vitamina B12, le mesojedi človek ima pomanjkanje tega vitamina. Če sadje, zelenjavo in oreščke jemo iz narave, z dreves in rastlin, zaužijemo vitamina B12 v izobilju. To počno živali, zakaj tega ne bi zmogel človek, ki je krona stvarstva? Če bi bilo tako, kot pravijo strokovnjaki, bi moral jaz, ki že 21 let uživam le sadje, zelenjavo in oreščke, že zdavnaj umreti. Milijoni živali in ljudi, ki se prehranjujejo brez živalskih trupel nimajo nobenega pomanjkanja B12. Stebelna zelena ima 2,5x več vitamina B12, kot meso. V trgovinah in hladilnicah pa vitamina B12 res ni, saj tam sadje vse predolgo stoji in je povrhu še močno kemično obdelano.

milan-hervol-2Pri razgradnji beljakovin nastajajo kisline, zato so ljudje že 99% skoraj popolnoma zakisani. To je glavni vzrok bolezni; poglejmo si množice nervoznih, živčnih in razdražljivih… Vse to samo zaradi velike količine beljakovin in vseh mogočih poživil: kave, kakava, čaja, alkohola, nikotina, drog, energijskih pijač… Odrasel človek potrebuje za pretvorbo razgradljivih beljakovin 1-2% živih aminokislin, ki jih dobi v raznem sadju in zelenjavi. Če ješ orehe dobiš 15 – 25% beljakovin, če ješ avokado pa 5%, tako da si bogato preskrbljen z njimi. Telo potrebuje zelo malo beljakovin. Če jemo meso in mesne izdelke lahko vsak dan vidimo te velike trebuhe, ki so dobili 45 ali 50% živalskih beljakovin. Še enkrat poudarjam, telo potrebuje zelo malo beljakovin, te pa dobi v naravni sadni in zelenjavni hrani.

Samo poglejmo slona, žirafo ali našega bika ali konja; vsi jedo le travo in veje; človek bi se moral vprašati, od kod oni dobijo beljakovine in B12? Tako smo zašli, da so nam najbolj preproste in enostavne stvari skrite.

Zakaj je dobro, da hrane ne kuhamo, pečemo?

3. Vsa kuhana in pečena hrana je kislotvorna, podal bom en preprost primer. Kako bi izgledalo, če bi svojo dlan položili na žarečo peč? Kaj bi ostalo od kože in mesa? Taisto se zgodi pri kuhanju in pečenju, tako da dejansko dobimo iz te hrane zelo malo. Pri kuhanju in pečenju izgubimo ob prebavi 70%, dobimo le 30% energije, tako smo stalno v nekem minusu. Zato ljudje tako hlastamo po tej mrtvi hrani, ki nam dejansko samo zamaši ožilje in povzroča kup bolezni. Pri surovi hrani pri prebavi izgubimo le 10% energije, dobimo pa 90%; zakaj potem kuhati in peči? Če hrano toplotno obdelamo jo uničimo.

Zakaj je za resnično zdravje nujno, da opustimo meso, mleko in mlečne izdelke, moko in riž ter celo vodo, ki naj bi jo nadomestili s tekočinami v sadju in zelenjavi. Ali lahko to pojasnite našim bralcem?

milan-hervol-34. Tako veliko je bilo v teh jesenskih dneh govora o gobah. Gobarji so se jezili nad državnimi ustanovami, ki so jim prepovedale odnašati iz gozdov več kot dva kilograma gob. Nobeden pa nič ne reče, ko neusmiljeno pobijemo na milijone živali; nobena od njih si ne želi končati pod nožem. Stres, ki ga žival doživi ob tako krutem dejanju se skozi jedenje mesa in mesnih izdelkov prenaša na človeka. Poleg tega je meso polno maščob in je povsem neokusna hrana, ki nikakor ne more zadovoljiti človeka. Meso dobi okus, šele ko mu dodamo obilico začimb, česna, čebule in veliko soli. Ničesar od omenjenega telo ne more vgraditi. Če bi o mesu spraševali ljudi, ki jim je to vir zaslužka bi o njem pisali same pozitivne stvari, katerih pa v resnici ni in so zlagane. Eskimi in ostala ljudstva ter posamezniki, ki se prehranjujejo pretežno z mesom, živijo zelo kratko, umirajo že pri 35 letih. Če bi bili mi mesojedi, bi imeli povsem drugačen prebavni trakt; vse mesojede živali imajo zelo kratek prebavni trakt, čeljusti in zobovje imajo narejene za ubijanje, prav tako imajo kremplje, s katerim lahko plen primejo… S čim se mi lahko spravimo nad te uboge živali? Te mesne sestavine, ki jih vnašamo v prebavni trakt tam dobesedno zgnijejo. Mi imamo zobovje in prebavni trakt namenjen za grizenje in prebavo sadja in zelenjave.

Ljudje, ki pijejo mleko so nagnjeni k naslednjim boleznim: alergije, astma, zamašen nos, vnetje mehurja, prehlad, zasluzenost dihalnih organov, kožni izpuščaji, otroške kraste… Mleko je še bolj lepljivo od žita. Kravje mleko vsebuje grobi kalcij, ki se ne veže na naše kosti, je polno maščob in je naravna hrana za telička. Teliček v zelo kratkem času zraste do velikosti matere, ljudje pa rastemo počasi. Materino mleko vsebuje fini kalcij in je primerno za dojenčke. Grobi kalcij iz mleka se nalaga ob naše sklepe, da tako škripljemo, kot kaka stara omara. Človek bi se moral vprašat, kako to, da vsi sesalci, potem ko odrastejo, prenehajo piti mleko, le pameten človek se do smrti prisesa na vimena uboge krave, ki jo v zahvalo potem še poje. Kdaj se bomo spametovali in prenehali s tem nesmiselnim početjem, bi se moral vprašati vsakdo, ki pije mleko in je mlečne izdelke. Zelo neusmiljeni smo tudi pri pridelavi mleka; samo poglejte te naše krave, katerim dodajajo vso to kemijo za povečevanje mlečnosti… Krava se v petih letih popolnoma izčrpa. Kaj reči o vseh e-jih, ki jih dodajamo v mleko in mlečne proizvode? Zakoni narave nas kaznujejo za vse, kar delamo ljudje narobe; zdravniške čakalnice, bolnišnice in domi za ostarele nas vsak dan spominjajo, da delujemo zoper naravne zakone.

milan-hervol-4Pšenica in riž sta polna škroba, vemo pa, da smo že kot otroci iz škroba delali lepilo. To isto lepilo povzroča v našem telesu zamašitve in obilico zdravstvenih težav. Včasih je vsebovala pšenica le 12% tega škroba, danes pa že kar 45%. Ko s tem gradbenim materialom zamašimo skoraj vse žile in ko nas kap ter povišan krvni pritisk spominjata, naj prenehamo s takim delovanjem, je v večini primerov žal že prepozno. Tako malo ljudi ve, kaj se dogaja v telesu, ko vnašamo te škrobnate stvari. Kako dolgo bomo še slepe in poslušne ovce, ki sledijo velikim reklamam, ki nas spodbujajo k tej razvadi, ki nam predčasno vzame življenjsko moč?

Ko človek zaužije vso to neprimerno hrano potrebuje velike količine vode, da se ta neprimerna hrana sploh lahko pomakne skozi prebavni trakt. Vse vode, ki jih pridobivamo iz zemlje so polne apnenca, ki je že četrti gradbeni material, ki maši naše žile in telo; apnenec je vseprisoten v telesu in nam ravno tako povzroča obilico težav. Le poglejte, koliko ljudi je vsako leto operiranih zaradi te trde vode, polne apnenca. Človek bi moral piti deževnico ali kar je še bolje, jesti sadje in zelenjavo, kjer je obilica zdrave in prečiščene vode. Seveda, če je to pridelano na naravni način, ne pa tako, kot to pridelujejo umetno, gensko spremenjeno. Če ste vsejedi ali vegetarijanci si to vodo prekuhajte, odlijte večino vode iz posode, zadnji liter pa zlijte v odtoke. Tako boste dobili prečiščeno vodo, ki bo veliko boljša, kot voda, ki priteče iz naših pip ali plastenk. Tako imamo v naših pipah polno apnenca, ki nam dodobra greni življenje, le poglejte stare ljudi, kako ne morejo več zravnati prstov; kirurgi pa pravijo, da pod skalpelom kar škriplje ko režejo naša telesa, od tega kamenja, ki si ga vnašamo v tako velikih količinah. Z ženo vodo pijeva zelo poredko, saj je več kot dovolj zaužijeva v obliki sočnega sadja in zelenjave.

5. Zabavna in opogumljajoča se mi zdi vaša pripoved o tem, kako ugnati človekov najbolj zviti organ, oz. kako ste to storili vi ….

Od vseh organov je jezik najteže obvladljiv.Tako, kot lahko obvladamo vse druge organe lahko obvladujemo tudi jezik; obvladamo ga z inteligentnim pristopom, kar pomeni da sta jezik in um nadvladana z znanjem. Znanje je to, ki obvlada um in jezik.Tudi sam se soočam s tem problemom, kajti obilje poraja požrešnost, tako da moram dostikrat jeziku reči dovolj je bilo, kajti želodec je že poln, jezik pa bi še kar okušal te dobre sadeže. Jezik moramo obvladati tako glede prehrane, kot govora. Naše čute usmerja um, Stvarnik pa pravi, da je um težje obvladat kot veter. Vemo, da je veter nemogoče obvladati, z božjo pomočjo pa je mogoče prav vse.

Pomembno je tudi, da je presna hrana ekološko čim bolj neoporečna. Slovenija ima za razliko od nekaterih drugih dežel po svetu dovolj rodovitne zemlje in najrazličnejših rastlin, da pri nas nihče ne bi smel biti lačen, kajne?

milan-hervol-16. V Sloveniji ni prav dosti dobre, naravno pridelane hrane. Žal je tako, da so naša polja že dodobra opustošena, kajti vsako leto zlijemo po njih ogromne količine kemikalij. Če pogledamo naša polja, kjer tla niso več humusna, marveč so zbita in mrtva, vidimo, da v njih ni deževnikov, ne krtov, niti voluhar si več ne želi prebivati v taki zemlji. Kdaj se bo človek spametoval in prenehal s tem mačehovskim odnosom do matere zemlje? Napovedali smo ji kemično vojno, vse to pa se nam vrača v obliki bolezni. Kdaj se bo človek spametoval in odgovorno deloval v dobrobit matere zemlje? Kako to ustavit, se velikokrat sprašujem. Prek 2000 različnih kemikalij vnašamo v zemljo, vsake toliko časa znanstveniki ugotovijo, da neka od teh kemikalij ni dobra za človeka, seveda pa imajo takoj pripravljene druge kemikalije, za katere čez čas ravno tako ugotovijo, da niso dobre. Tako se zgodba ponavlja iz desetletja v desetletje. Kako dolgo še?

Navkljub vsemu imamo v Sloveniji še kar nekaj ljudi, ki skrbimo za zemljo, kateri vračamo to, kar ji vzamemo. Slovenski narod je narod vrtičkarjev. Samo poglejmo naše trgovine, polne nezdrave hrane. Sadje ali zelenjava sta pripeljana iz oddaljenih krajev, kjer so zoreli v hladilnicah in tovornjakih, polni kemije; vprašanje je tudi, kje so rasli, ali so korenine sploh videle zemljo? Nekatero od daleč pripeljano sadja in zelenjava je zelo podobno plastiki. Slovenija ima toliko zemlje, da bi lahko izvažala, ne pa uvažala vso to zelenjavo in sadje. Prenehati moramo z vzrejo živali za zakol. Na hektarju zemlje pridelamo za dva človeka kalorij, če je človek mesojed; če človek postane vegetarijanec ali presnojed lahko na hektarju zemlje nahranimo med 20 do 50 ljudi. Če bi človek prenehal jesti meso, bi lahko šlo veliko zemlje na počivanje. Kaj reči o soji, ki jo v velikih količinah uvažamo iz daljnjih tropskih dežel, kjer neusmiljeno uničujemo gozdove, pljuča naše zemlje in sejemo to gensko spremenjeno sojo. Ko živali zaužijejo to nenaravno stvar, bi se moral človek vprašati, kakšne bodo posledice takšnega delovanja. Stalno nas plašijo, da ne bo dovolj hrane zgolj za to, da lahko delajo biznis, iz nas pa so naredili poskusne zajce. Ta poskusni zajec je že zelo klavrn in onemogel. Kdaj se bomo spametovali? Apeliram na občine naj zaposlijo ljudi v ekološkem pridelovanju hrane, delavce, katerih ne rabijo več, pa naj vrnejo nazaj na zemljo, od koder so jih tudi vzeli. Lahko postanemo izvoznik hrane in tudi ljudje bodo imeli delo, le prenehati moramo s pridelovanjem mesa.

Ali lahko bralcem zaupate svojo pomenljivo izkušnjo z boreliozo?

7. Ker sem precej aktiven v naravnem okolju sem pri ugrizu klopa dobil boreliozo. Kot presnojed sem bil prepričan, da se ta bolezen ne bo razvila. Žena je bila zaskrbljena, tako sem po dveh letih in pol odšel k zdravniku; pri pregledu krvi so ugotovili zastarano boreliozo. Zdravnica me je hotela poslati k specialistu v Novo mesto, kar sem odklonil; borelioza se po približno 15 letih ni razvila. Še vedno je prisotna, ne povzroča pa nobenih težav. Če bi prešel nazaj na kuhano hrano bi se zagotovo razvila. Ko nas napadejo virusi in bakterije telo ravno tako, če je čisto, z lahkoto pospravi z njimi. Iz nosa se pocedi tekočina, kar traja največ 3 do 8 ur. Ko bomo ljudje spoznali to preprosto dejstvo, da so nam virusi in bakterije dejansko v pomoč, bo veliko lažje, kajti takrat jim bomo postavili spomenike. Zelo se trudijo, da nam podaljšujejo življenje, ko nas napade gripa, se telo dodobra očisti, saj nas visoka temperatura in bolečine prisilijo k postu, kar pomeni, da se telo očisti. Na žalost pa ljudje zaustavljamo tako čiščenje z antibiotiki, ki imajo mnoge stranske učinke; po nekajkratni uporabi pa niti ne primejo več. Kjerkoli odpremo vidimo, da smo ljudje debelo zašli. Kdaj bomo uvideli vse te zmote in kdaj bomo spoznali dejstvo, da se ne živi od denarja ampak od zdrave hrane.

Ljudje poskušamo psihofizično zdravstveno stanje izboljšati in vzpostaviti z novimi napakami. Kako dolgo jim bomo še verjeli? Božji zakon je takšen, kot je. Enkrat ga bomo morali začeti spoštovati. Naučiti se moramo prehranjevati po naravnih zakonih, naravna hrana daje moč mišicam, živcem in možganom. Bolnice so polne, bolezni se širijo vsevprek, mi pa kot noji tiščimo glavo v pesek in mislimo, da se nas to ne tiče? Čas je, da se streznemo in uvidimo zmoto sodobnega človeka. Človek se v vsej zgodovini ni nikoli prehranjeval tako nezdravo, kot se prehranjuje danes.

Človek bi moral zase vzeti le toliko, da preprosto naravno odživi svoje življenje v iskanju poti, kako se vrniti domov, mi pa smo zašli v čutno uživanje in kopičenje materialnih dobrin, katere nas niti najmanj ne zadovoljijo. Nobena žival ne kopiči več, kot potrebuje. Več denarja, več dela, več skrbi. Izbirajte. Zemlja preprosto ne bo prenesla tega našega neusmiljenega uničevanja. Na kaj smo sploh lahko ponosni? Morda na to, da lahko stokrat uničimo ta planet? To so nam prinesli znanstveniki, ki so neizprosno napovedali vojno tem planetu. Prek 5000 nenaravnih spojin nam kroži nad glavami, kako dolgo bomo to še morali prenašati? Slovenija ima dovolj zemlje, gozdov, kamenja in naravnih materialov na sploh, s katerimi lahko popolnoma zadovolji gradnjo enostavnih in funkcionalnih hiš za preposto življenje in visoko razmišljanje, kar naj bi bil smoter življenja. Strašni industrijski obrati, ki uničujejo plemenite cilje človeškega življenja in delajo iz ubogih delavcev deloholike in bolnike, nam niso potrebni. Smisel in cilj človeškega življenja je vrniti se domov. Nikoli ne boste izvedeli, če je to, o čemer govorim res, vse dokler ne boste naredili spremembe v svojem življenju in opustili navade in razvade ter na svoji koži ugotovili, kako so nas prevarali. Naj vam bo pot, ki jo vsak izmed nas na nek način išče, lahka. Ko prehodimo to pot je vse lahko.

Vse dobro,
vaš sluga,
Milan Hervol

WordPress Themes