Pripremite najbolje proljećne vitaminske bombe

SOK OD LJUBIČASTOG KUPUSA

Ovaj sok je jako ukusan, prepun je vitamina C i vizuelno je lijepe lila boje. Trebaće vam 2 šolje ljubičastog kupusa, 3 stabiljke celera, 1/2 limuna, 2 šolje isjeckane kruške. Jednostavno sve ubacite u blender, dodajte vode po potrebi i napravite zdav i lijep sok. Ne samo da je pun vitamina, već i odlično čisti.

ČUDESNI ZELENI SOK

Zeleni sokovi su poznati kao najzdraviji, a ovaj sok nije samo prava vitaminska bomba, već će vas svojim osvježavajućim ukusom razbuditi o tren oka. Trebaće vam 1 manja glavica celera, 1 krastavac, 2-3 veća lista kelja, 1 limun, 1 kašika svježeg izredanog đumbira, 1/2 šolje sitnog prokelja, 1 šolja peršuna i 2 kruške. Postupak pripreme je, kao i uvijek, isti. Šta treba da se oguli, ogulite, sve dobro operite pa stavite u bledner. Čudesni zeleni sok je dobar za liniju, ali i za kosu i kožu.

SOK OD ŠARGAREPE

Kada prvi put napravite ovaj sok, bićete iznenađeni kako divnu i jaku boju ima. Ovo je ujedno i idealan način da se pripremite za ljeto, jer je karoten sjajna stvar za ljeto i za sunčanje. U blender stavite 5-6 oguljenih i isjeckanih šargarepa, 1 krastavac, 1 jabuku, 1 cijeli limun (bez kore) i manje parče svježeg đumbira. Po želji možete da dodate i malo nara za još jaču i ljepšu boju.

SOK ZA ČIŠĆENJE OD GREJFRUTA

Sjajan sok za ubrzavanje metabolizma, i posebno je dobar za one koji žele da smršaju pred ljeto. Ako ovaj sok dodate u jutarnju rutinu uz kafu ili čaj, učinićete veliku uslugu svom organizmu. Veoma se lako pravi i ne zahtjeva mnogo sastojaka. Jedan veći crveni grejfrut, 2 stabiljke celera, šaka jagoda i šaka nasjeckanih stabiljki komorača – to je idealna kombinacija. Sve stavite u blender, pa onda uživajte u osvježavajućem ukusu ovog zdravog napitka.

ZELENI SOK ZA VEČE

Ako želite da umjesto večere unesete nešto zdravo, probajte ovaj zeleni sok. On je, zahvaljujući zelenišu, odličan borac protiv kiselosti organizma. Neće vam pasti teško na želudac, a ipak će vas zasititi. Trebaće vam jedna šaka svježeg graška, 1 šolja mladog spanaća, 2 velika lista blitve, 1 zelena jabuka, 1/2 limuna, 1/2 krastavca. Ovaj sok je zelen, da zeleniji ne može da bude. A do sada već sigurno znate da zelen znači zdrav.

HRANA ZA BOLJŠI SPOMIN

Za izboljšanje spomina: vitamin B1 je v pršutu, pivskem kvasu, jajcih, kislem zelju, pomarančah, sončničnih semenih, pistacijah, lešnikih, ajdi, leči, arašidih in grahu. Vitamin B2 dobimo v jajcih, mandljih, v divjačini, fižolu, grahu, v govejem in perutninskem mesu. Vitamin B3 je v pršutu in svinjini, tunini, lososu, rdečem zelju in dateljnih. Posebej moramo poudariti holin ali vitamin B7, ki je nujen za tvorbo acetilholina. Največ holina je v jajčnem rumenjaku, v sojinih in pšeničnih kalčkih in gobah. Vitamin B12 preprečuje senilnost, škodo, ki jo povzročajo prosti radikali na možganskih celicah. Dobimo ga v pršutu, svinjini, govedini, perutnini, jajcih in morskih sadežih. Posebno vlogo za spomin ima naravni vitamin E iz vseh osmih frakcij, iz štirih tokoferolov in štirih tokotrienolov. Je močan antioksidant, ki preprečuje propadanje možganskih celic in skrbi za hitrost razmišljanja. Dobimo ga v olju pšeničnih kalčkov in mandljih. Delovanje vitamina E podpirata vitamin C in mineral selen.

Med minerali so za boljši spomin pomembni prav vsi, najbolj pa mangan, jod, bor in cink. Prvega dobimo v lešnikih, makadamiji, mandljih, v polnozrnatem kruhu, čičeriki in pesi. Jod je v morski hrani in v pehtranu. Bor vsebujejo jabolka, hruške, arašidi, slive in grozdje. Cink zagotavlja zbranost in skrbi za kratkoročni spomin. Največ ga je v morski hrani in bučnih semenih. Flavonoidne snovi nevtralizirajo delovanje prostih radikalov in preprečujejo razpadanje kolagena, ki gradi tudi žile. Čebulnice – česen, čebula, por in drobnjak – zavirajo propadanje in spodbujajo rast novih možganskih celic. Tudi stari možgani se lahko pomladijo!

Košarica živil za spomin: orehi, mandlji, lešniki, pistacije, arašidi, sončnična in bučna semena, suhe slive, dateljni, jabolka, hruške, rozine, rdeče grozdje, brusnice, borovnice, maline, robidnice, ribez; ‘sendvič’: polnovreden kruh, pršut, kuhano jajce, kislo zelje, česen, olivno olje, peteršilj in rožmarin.

Vir: Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh.

Napačna prepričanja o zdravem življenju!

Ni vam treba popiti prav liter ali dva vode dnevno, saj jo vnašate tudi z drugimi živili. (Foto: iStockphoto)

Vsak dan moramo popiti 8 kozarcev vode

Pred več kot 50 leti je ameriško ministrstvo za zdravje svojim državljanom priporočalo, da dnevno zaužijejo 8 kozarcev tekočine. Njihova kampanja je bila očitno uspešna, saj je njeno sporočilo razširjeno še danes. Napačno pa je, da mislimo, da moramo osem kozarcev vode popiti poleg hrane, ki jo zaužijemo.

Resnica: Voda je seveda ključna sestavina našega telesa, toda vedeti moramo, da ta ne teče samo iz pipe, temveč je tudi del sokov, čajev in mleka, predvsem pa sadja in zelenjave. Celo kava vsebuje nekaj vode.

Skrbi dejansko ne povzročajo sivih las. (Foto: heshefashion.net)

Zaradi stresa lahko posivimo

Zjutraj hitite na delo, v službi lovite roke, doma skrbite za otroke … Stres je del našega življenja, zato ni čudno, da nas skrbi, kako vpliva na naše zdravje in videz.

Resnica: Preveč stresa, predvsem pa njegovo neobvladovanje zagotovo vpliva na naše zdravje. Proizvaja namreč proste radikale, ki napadajo sicer zdrave celice. To nas tudi stara, vendar pa lase še ne spremeni v sive.

Če beremo pod slabo lučjo, uničujemo svoje oči

Starši po vsem svetu svoje otroke svarijo, naj ne berejo brez dobre luči, odmaknjeni stran od svetilke ali v mraku oziroma mesečini. Pa napor res kvari naše oči?

Resnica: Če beremo besedilo, ki ni dobro osvetljeno, se seveda naše oči veliko bolj napenjajo. Zaradi tega nas lahko sicer res začne boleti glava, vsekakor pa napor oči še ne uniči, saj so veliko bolj trpežne. Ker boste bolj mežikali in škilili, lahko le razvijete več gubic okoli oči; ker bodo vaše oči bolj utrujene, pa lahko postanejo nekoliko suhe.

Skodelica kave nam ne more škodovati, saj kavna zrna vsebujejo kopico antioksidantov. (Foto: iStockphoto)

Kava je škodljiva razvada

Pitje kave se že dolgo časa uvršča med najbolj škodljive razvade: navaja se poleg kajenja, pitja alkohola in pretiranega sladkanja. Pa si takšno zloglasnost res zasluži?

Resnica: Zaradi preveč kofeina se sicer lahko začnete tresti, toda vsakodnevna skodelica kave ima tudi veliko bolj blagodejne učinke. Kava namreč vsebuje veliko fitohranil, ki med drugim delujejo kot antioksidanti, v omejenih količinah pa vsekakor vpliva na dvig energije in dobrega počutja.

Zdrava je tudi zelenjava, ki jo kupimo zamrznjeno v vrečki. (Foto: iStockphoto)

Sveža zelenjava je bolj zdrava kot zamrznjena

Včasih se nam zdi, da lahko za svoje zdravje poskrbimo samo tako, da imamo pred hišo svoj vrt, preden si pripravimo obrok, pa na njem poberemo povsem svežo zelenjavo. Toda večina vrtnariti niti nima časa; ker kupujejo zamrznjeno zelenjavo, pa imajo slabo vest.

Resnica: Zamrznjena zelenjava je povsem zdrava, saj je zamrznjena takoj, ko je pobrana, zaradi česar še vedno vsebuje vsa svoja hranila. Prav zato je pravzaprav lahko celo bolj zdrava od živil, ki pred svojo prodajo še več dni potujejo.

Jajca povišajo holesterol

Pred približno 50 leti so znanstveniki menili, da lahko hrana, ki vsebuje veliko holesterola, dejansko poviša tudi tega, ki je v naši krvi. Sicer zdrava jajca so bila torej pri mnogih iz prehrane enostavno črtana.

Resnica: Dejanske študije so pokazale, da slab holesterol v krvi povišajo škodljive nasičene maščobe, negativno pa naj bi vplival tudi sladkor. Holesterol, ki ga vsebuje rumenjak, pa ne poslabša zdravstvenega stanja, temveč vpliva samo dobrodejno, saj vsebuje veliko beljakovin in vitaminov.

Če vam je hladno, se lahko prehladite

Še ena modrost naših staršev: dobro se oblecite, da se slučajno ne prehladite. Pa lahko občutek, da nas zebe, resnično vpliva na naše zdravje?

Resnica: Občutek, da nas zebe, dejansko ne slabi našega imunskega sistema. Zaradi tega bomo zboleli samo, če bo naš imunski sistem že uničen. Prehladimo se namreč tako, da smo izpostavljeni virusom, ki to bolezen povzročajo. Prehladi, ko je hladno, torej niso tako pogosti, ker bi jih povzročal mraz, temveč zato ker smo ljudje takrat večkrat skupaj zaprti v majhne, neprezračene prostore.

Ne morete zboleti zato, ker vas zebe.

Kolač za samo 5 minuta!

Najavili su vam se gosti, a nemate nikakv kolač koji bi im ponudili? Ne brinite ništa, ovu poslasticu pripremit ćete za pet minuta, a sigurni smo kako će se svidjeti i vama i vašim gostima.

Stavite vodu za kafu, šlag umutite, kupovni keks i sladoled poredajte na željenu podlogu, prelijte ga čokoladnim preljevom, posložiti još jedan red keks – sladoleda (možete tako složiti nekoliko redova), premažite šlagom, pospite mrvicama čokolade ili čokoladnim sirupom, zakuhajte kavu i spremni ste za goste.

Recept za ovaj kolač u slikama: