Warning: Parameter 1 to wp_default_scripts() expected to be a reference, value given in /var/sentora/hostdata/srna/public_html/mismozastvar_com/wp-includes/plugin.php on line 601

KAKO OBVLADATI TESNOBO

Tesnoba ali anksioznost je normalen odziv človeka, ki se pojavi takrat, ko se znajde v zanj nevarnih in/ali stresnih situacijah.

Pojav tesnobe postane problem, kadar ni dejanske zunanje nevarnosti ali pa v primeru, ko ta traja še dolgo časa po koncu stresnega dogodka in začnejo njeni znaki pomembno vplivati na naše vsakdanje življenje. Eden od desetih ljudi vsaj enkrat v življenju poišče pomoč pri strokovnjaku zaradi težav, povezanih s tesnobo. Ker ima tesnoba v osnovi naravno zaščitno funkcijo, je v popolnosti ne moremo izgnati iz svojega življenja, lahko pa se jo naučimo dobro obvladovati.

Kaj moramo vedeti o tesnobi?

Tesnoba je hkratni psihični in telesni odziv na stres(orje) iz okolja. Človek je lahko tesnoben tudi, če v okolju ni realne grožnje, vendar si jo sam (po navadi na osnovi preteklih neprijetnih izkušenj v določenih situacijah) razlaga kot nevarno. Takrat govorimo o anksioznosti oziroma o stanju nepojasnjene tesnobe. Pri tem psihično občutimo strah, zaskrbljenost, paniko in žalost, telesni simptomi pa so: mišična napetost, potenje, tresavica, pospešeno in plitko dihanje, zardevanje, slabost, driska, vetrovi, glavobol, bolečine v hrbtenici ter hiter in nepravilen srčni utrip. V pogovornem jeziku občutke tesnobe večkrat označujemo kot biti napet, biti na robu, tresti se kot šiba na vodi, slabost od strahu, imeti kepo v grlu, biti “napsihiran” ipd. Poznamo dve vrsti tesnobe: tesnobo kot stanje oziroma reakcijo na nek dogodek in tesnobnost kot našo pridobljeno osebnostno potezo, ki se navezuje predvsem na lastno negotovost ter slabšo samopodobo in samozaupanje.

Napad tesnobe sam po sebi ne škoduje zdravju in ob ekstremnih stanjih, t. i. paničnih napadih (močno povišani vsi znaki tesnobe), ne moremo umreti. To tudi ne pomeni, da smo duševno bolni ali “nori”. Je pa res, da nas konstantna tesnoba izčrpa in tako nam ostane premalo energije za opravljanje vsakodnevnih obveznosti, širše gledano pa za izpolnjevanje zastavljenih življenjskih ciljev. Tesnoba ne mine, če se iz situacij samo umaknemo in si odpočijemo. Treba se jo je naučiti obvladovati. Nekateri ljudje so res dovzetnejši oziroma občutljivejši za stres, vendar to ne pomeni, da se ne zmorejo naučiti obvladovati tesnobe. Ob tem je pomembno vedeti, da nas nihče ne more ozdraviti tesnobe, lahko nam le pomaga, da se naučimo drugačnega odziva nanjo. Zdravila (predvsem so to pomirjevala) proti tesnobi sicer obstajajo, vendar imajo v delovanju tudi svoje pomanjkljivosti. Ob rednem jemanju povzročajo odvisnost, postopno pa se razvije tudi toleranca, kar pomeni, da moramo zaužiti vedno večje količine, da bi z njimi dosegli enak učinek. Služila naj bi predvsem kot začetna pomoč pri obvladovanju tesnobe.

Kaj vzdržuje tesnobo?

Tesnoba je običajno posledica kombinacije stresnih dogodkov in zahtev, ki se pojavijo zunaj nas in naše osebnosti, ki določa naše reakcije na te dogodke in zahteve. Tesnobo vzdržuje predvsem način razmišljanja, ki jo je tudi povzročil.
Govorimo o treh vrstah misli:
– misli, ki povzročajo tesnobo (npr. “Stvari bodo šle narobe”, “Težko si bom pomagal” ipd.);
– misli o tesnobi (razmišljanje o tem, da bomo postali tesnobni, torej strah pred tesnobo povzroči tesnobo);
– misli, ki vodijo k izgubi samozavesti (misli, ki nam sporočajo lastno nesposobnost za ravnanje in povzročijo izogibanje in neaktivnost, kar povzroči občutke nekompetentnosti in s tem občutek dejanske nesamozavesti).

Kako obvladati tesnobo?

Za obvladovanje tesnobe je učinkovit le aktiven pristop, ki ga lahko razdelimo na naslednje faze našega delovanja:

1. faza : Prepoznavanje tesnobnih misli

Tesnobne misli se lahko pojavijo v obliki posameznih besed in stavkov (npr. “Ne bo mi uspelo”, “Vsi me gledajo” ipd.) ali v obliki podob v naših predstavah (npr. podoba prometne nesreče, izgube nadzora ipd.).
Značilno za te misli je:
– da se pojavijo in izginejo hitro in za seboj pustijo le občutek strahu;
– da se pojavijo avtomatično, brez zavestne odločitve, in se nam zdijo precej domače, zato se jih v tistem trenutku tudi ne (ali težko) zavedamo;
– težko jih je prepoznati naknadno, saj so te misli del tesnobe.
Kljub naštetemu je izredno pomembno, da si tovrstne misli zapisujemo v situacijah, ko čutimo napetost ali tesnobnost. Pri tem si pomagamo z naslednjima vprašanjema:
– Katere misli ali podobe mi gredo v tem trenutku po glavi?
– Ali te misli ali podobe povečujejo občutek tesnobe?
Tabela zapiskov naj vsebuje okoliščine, v katerih se tesnoba pojavlja, intenzivnost tesnobe (npr. od 1 do 5) in opažene misli. Pomembno je vedeti, da brez vaše aktivne vloge pri prepoznavanju misli ne boste zmogli odpraviti tesnobe, zato naj bo vsaka misel pomembna (zapisana). Ob tem je treba opozoriti, da je prepoznavanje tesnobnih mislih veščina kot vsaka druga ter boste za njeno osvojitev potrebovali nekaj vaje.

2. faza: Iskanje zamenjave tesnobnim mislim

Ko smo prepoznali misli, ki nas vodijo in vzdržujejo tesnobo, se posvetimo iskanju zamenjav za neustrezne misli. Tega se lotimo s sledečimi iskalnimi sklopi:
– Iskanje dokazov za svoje razmišljanje
Če nekaj mislite, da je res, to še ne pomeni, da to res drži. Poskušajte poiskati dokaze za svoje misli tudi zunaj sebe. Vprašajte se, kaj bi o resničnosti vaših misli rekli drugi ljudje, ali bi vaše misli sprejeli kot dokaz na sodišču ipd., ter pretehtajte dokaze za in proti vašemu razmišljanju, pri tem pa se držite predvsem dejstev. Poiščite zamenjave za neustrezne misli.
– Iskanje drugih pogledov na naše razmišljanje
Običajno ljudje dojemamo izkušnje zelo različno. Skušajte se vprašati, če bi vaše misli držale v situacijah, ko se ne bi počutili tesnobne, in kaj bi svetovali prijatelju s podobnimi mislimi, kot so vaše. Poskusite poiskati čim več prepričljivih alternativnih misli.
– Kaj je najhuje, kar se ob naših tesnobnih mislih lahko zgodi?
Odgovor na to vprašanje skušajte ubesediti na glas. Ob tem boste ugotovili, da so vaši strahovi pretirani in da je verjetnost, da se uresničijo, veliko manjša kot obstaja v vaših, s strahom preplavljenih predstavah. Pri neprijetnih dogodkih z večjo verjetnostjo uresničitve pa se boste tako na njih lahko bolje pripravili in se odzvali učinkoviteje, kot če bi se zgodili nenadoma.

– Kaj lahko storim?

Stanje tesnobe nas po navadi navdaja z mislimi in občutki nemoči. Z zgornjim vprašanjem se izognemo temu stanju, če se vnaprej zavedamo lastnih zmožnosti, kot so: sredstva in sposobnosti, ki jih posedujem, izkušnje z uspešnim premagovanjem podobnih situacij, podpora, ki jo lahko pričakujem od drugih, podatki, ki jih lahko pridobim, da bi uspešneje obvladoval situacijo, možnost vplivanja na situacijo ter možnost spremembe svojih misli.

3. faza: Preizkušanje tesnobnih misli

Samo raziskovanje svojih tesnobnih misli ni dovolj za obvladovanje tesnobe. Zelo pomembno se je na te misli odzivati drugače in biti pri tem vztrajen, kljub temu da morda na začetku ne bo želene spremembe. Preizkusite se v vlogi znanstvenika, ki se iz eksperimenta v eksperiment približuje odkritju. Pri tem je treba pred eksperimentom določiti specifične napovedi (kaj se bo zgodilo oziroma kaj pričakujem), točno določiti cilje (kaj želim doseči in točno na kakšen način) in izvesti pripravo na eksperiment.

Preizkušanje misli, ki vodijo v izogibanje

Če se izogibate za vas neprijetnim situacijam, ne boste nikoli zmogli preizkusiti svojih predvidevanj (misli) in ugotoviti, če so pravilna (npr. če plešem, me vsi gledajo). Ravnati je treba ravno obratno, kljub temu da se bo pojavil občutek tesnobe. Tesnoba se ne razblini takoj, vendar imate s takšnim vedenjem veliko verjetnosti za postopno preverjanje neustreznih misli in možnost preizkušanja nadomestnih misli in ravnanj v dani situaciji.

Preizkušanje misli o občutju tesnobe

Misli o občutju tesnobe (npr. “Grozno se počutim, ne morem si pomagati, spet mi razbija srce” ipd.) pripomorejo k vzdrževanju ali celo poslabševanju simptomov tesnobe. Te misli se lotimo obvladati tako, da se naučimo nadzorovati telesne znake tesnobe prek različnih tehnik, ki jih moramo sprva redno vaditi:
1. Odvračanje pozornosti zajema preusmerjanje s tesnobnih misli na:
– osredotočenje na dogajanje v bližini (opisovanje objekta v bližini, osredotočenje na vonj, okus, zvok, štetje določenih stvari okoli vas ipd.),
– miselno telovadbo (računanje v glavi, recitiranje pesmi ipd.),
– telesno aktivnost.
2. Sproščanje zajema učenje katerekoli sprostitvene tehnike, s katero se naučimo doseči popolno sprostitev mišic, ki kasneje pripomore k iskanju zamenjav za tesnobne misli.
3. Kontrola dihanja v stanju tesnobe dihamo neenakomerno in hitreje, kar povzroči kup telesnih sprememb (npr. tresavica, razbijanje srca, mravljinci, zasoplost, omotica ipd.), ki se jih ustrašimo, kar še stopnjuje občutke tesnobe. Poskusite nadomestiti nepravilno dihanje s počasnim in umirjenim, kar bo pripomoglo k nadzoru nad omenjenimi simptomi.
Preizkušanje misli, ki pripomorejo k izgubi samozavesti

Tesnobni ljudje po navadi opustijo dejavnosti, ker dvomijo, da jih bodo zmogli uspešno opraviti. Pojavljajo se misli, kot so: “To nima nobenega smisla, ne bo mi uspelo, ne bo mi všeč” ipd.. Samozavest je nemogoče izgraditi brez opravljenega dela in naknadnih spoznanj o lastni uspešnosti. Zaradi tega se je treba s tovrstnimi mislimi spoprijeti, tako da:
1. poprimete za dejavnosti, ki ste jih opustili, in s tem preverite svoje miselne predpostavke o lastnih zmožnostih in beležite uspehe;
2. spremljajte svoj napredek pri obvladovanju tesnobe in se z njim pohvalite bližnjim;
3. se soočite z morebitnim nazadovanjem, saj ima vsakdo svoje dobre in slabe trenutke. Nazadovanje ne pomeni, da ne napredujete in da ne boste nikoli uspeli obvladati tesnobe, saj je to del vsakega procesa učenja nečesa novega.

Izak Vindov

BANANA (hrvaško)

Banana je pravo malo skladišta energije, ali osim što nam pomaže ostati u dobroj formi, može nam pomoč‡i i u sprječavanju znatnog broja bolesti. Idealno je voč‡e za malu djecu jer vrlo rijetko izaziva alergije, a sportašima je izvor energije i kalija.

Banana je u Maleziji poznata več‡ 4000 godina, odakle je prenesena na Filipine i u Indiju. Arapski su je trgovci donijeli u Afriku, gdje su se s njom upoznali Portugalci, koji su je prenijeli u SAD. Danas su njeni največ‡i uzgajivači u Južnoj Americi. Zahvaljujuč‡i sustavu rashlač‘ivanja i moguč‡nosti brzog transporta, banana se može kupiti u svim dijelovima svijeta.
Stablo banane može narasti i do osam metara visine. Plodovi rastu u obliku grozdova koji mogu sadržavati 50-150 pojedinačnih plodova.

Zrele banane mogu se sušiti i usitniti u prah, prilikom čega ne gube svoj ukus. Koriste se u prehrambenoj industriji. Od stabla, kore i listova banane pravi se hrana za životinje.

Banane sadrže tri prirodna šeč‡era: saharozu, fruktozu i glukozu, kombinirane s vlaknima. Istraživanja su pokazala da konzumacija samo dvije banane dnevno osigurava energiju dovoljnu za 90 minuta napornog rada.

Banana nam, takoč‘er, pomaže ostati u dobroj formi. Može nam pomoč‡i u sprječavanju velikog broja bolesti, postajuč‡i tako sastavni dio naše dnevne prehrane. Prema istraživanju provedenom meč‘u ljudima koji pate od depresije, mnogi od njih osječ‡ali su se znatno bolje nakon što su pojeli bananu. Banana sadrži triptopan, vrstu bjelančevine koju tijelo pretvara u serotonin, koji je poznat po tome da nas opušta i poboljšava raspoloženje. Bogata je željezom i može potaknuti stvaranje hemoglobina u krvi i tako pomoč‡i kod nekih slučajeva anemije. Izrazito je bogata i kalijem, a sadrži malo soli što ovo voč‡e čini savršenim kod problema s krvnim tlakom.

Ovo voč‡e je i dobar izvor pektina, topljivih vlakana, koji upijaju tekuč‡inu te na taj način pomažu normalnu pokretljivost probavnog kanala i olakšavaju lučenje stolice.

Ujedno, banane poveč‡avaju sposobnost vlastitog organizma za apsorpciju kalcija, pa na taj način pomažu pri usporavanju gubitka kalcija iz kostiju kod bolesti kao što je osteoporoza.
Kao i več‡ina takvih namirnica, banana djeluje kao antioksidant, a koristiti se i kao prirodna kozmetika.

ZA ZAJTRK NAJ BODO OVSENI KOSMIÄŒI

Zajtrk je prvi in najpomembnejši obrok, saj naj bi zagotovil dovolj energije za vse dopoldne. Ker pa v jutranji naglici za pripravo zanj ni veliko časa, naj bi bili tudi kar najhitreje na mizi. Se da združiti zdravo, hranljivo in hitro? Se, z ovsenimi kosmiči. Zakaj jih priporočajo strokovnjaki?

Nižajo holesterol

Ovseni kosmiči vsebujejo v vodi topne vlaknine, imenovane betaglukani, ki vpijajo slab holesterol, ta pa se skupaj z njimi premika skozi prebavni sistem in nato izloči. Oves je bil pravzaprav prvo žito, ki so mu uradno pripisali sposobnost nižanja holesterola. Poleg tega pa betaglukani menda zavirajo absorpcijo maščob v črevesju.

Vsebujejo veliko drugih vlaknin

Zaradi zdravih vlaknin so ovseni kosmiči odlična prehrana za vse, ki želijo izgubiti telesno maso. Prav tako pomagajo pri čiščenju debelega črevesja in zmanjšujejo verjetnost nastanka raka na tem organu.

Za optimalno delovanje živčnega sistema

Zalogaj ovsenih kosmičev je vir kompleksnih ogljikovih hidratov, ki dlje časa zagotavljajo energijo. Prav tako so polni vitamina B, ki je ključnega pomena za pravilno delovanje možganov in živčnega sistema.

Proti raku

Po podatkih ameriškega združenja proti raku ovseni kosmiči preprečujejo nastajanje nekaterih vrst raka. Zaradi netopnih vlaken lahko telesu pomagajo v boju z žolčnimi kislinami, zmanjšujejo količino strupenih snovi, to pa zmanjšuje verjetnost raka.

Ni treba, da so »pusti«

Pripravljeni z mlekom ali jogurtom z dodatkom suhega ali svežega sadja pa ne bodo le zdrav, ampak tudi okusen obrok.

REPIK – navadni

Rastlina je razširjena po severni polobli, raste po suhih in pustih travnikih, po grobljah, grmovju in ob robovih gozdov.

Uporabni del – zel.

Pravni položaj

Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se sme dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, ki pa za repik še niso določene. Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, ga razvršča v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah in če se ne prodaja za določen zdravilni namen.

Zeliščna raba

Naj bi imel krčilne (adstringentne) in mokrilne (diuretične) lastnosti. V ljudskem zdravilstvu zdravi drisko, vneto želodčno sluznico in črevesne bolezni, denimo vnetje slepiča ter tankega in debelega črevesa, odvaja žolč, pomaga pri nehotnem mokrenju in vnetju mehurja, zunanje pa je grgralo pri vnetjih v grlu.

Odmerek za odrasle

Poldruga žlička (1,5g) droge se vsuje v hladno vodo in zavre, ali pa se krop prelije čez drogo, ter po 5 minutah precedi. Proti trebušnim težavam se popije dva- ali trikrat na dan. Lahko se tudi uporabi za izpiranje ust in grgranje ter kot obkladek proti blagim površinskim vnetjem na koži, večkrat na dan.

Novejša dognanja

Pri poskusnih živalih zniža raven sečnine v krvi, ne zveča pa njenega izločanja s sečem. Po injiciranju zmanjša krvni tlak. Uniči nekatere bakterije, med njimi Staphylococcus aureus in alfa-hemolitični streptokok, alkoholni izvlečki imajo tudi protivirusne lastnosti. Čreslovine so znana krčila, ki nespecifično zavrejo vnetja na sluznicah in koži.
Z navadnim repikom so 20 bolnikom uspešno zdravili porfirijo, kožni izbruhi so se umirili, zmanjšali sta se serumska koncentracija železa in porfirinov v seču. S čajno mešanico, ki so jo sestavljali še kamilica, meta, trpotec in šentjanževka, so zdravili vnetje želodčne in dvanajstnične sluznice, po 25 dneh tričetrt bolnikov od 35 ni več čutilo bolečine, skoraj vsi so bili brez prebavnih motenj, gastroskopski pregled pa je pokazal ozdravitev poškodovane sluznice, prav tako niso opazili stranskih in strupenih učinkov. Po raziskavah na Kitajskem repik tudi poldrugikrat zveča strjevanje krvi.
Sorodna A.pilosa deluje proti tumorjem, najbrž se zaradi imunostimulativnega učinka spojine agrimoniin okrepi obrambni odziv v telesu, vendar se le-ta čreslovina v literaturi ne omenja kot sestavina navadnega repika.

Stranski učinki in strupenost

Niso znani. Sorodna A.pilosa je bila strupena za celice poskusnih živali.

Prepovedi in opozorila

Čezmerni odmerki lahko motijo obstoječe zdravljenje zvečanega ali zmanjšanega krvnega tlaka ter terapijo z antikoagulansi, zaviralci strjevanja krvi, zaradi vsebovanih čreslovin pa ni priporočljivo čezmerno jemanje. Čezmerni rabi se je dobro izogniti tudi med nosečnostjo in dojenjem, saj izsledkov o strupenosti ni, poleg tega pa po ljudskem izročilu vpliva na menstruacijski ciklus.

Lekarniško mnenje

Repik je kemično slabo raziskan. Glede na redke klinične izkušnje bi lahko bil v korist za zdravljenje nekaterih kožnih in želodčno-črevesnih bolezni, a bi morale nadaljnje raziskave izsledke potrditi. Vsebovane čreslovine upravičijo čislane krčilne lastnosti zeli, ki pridejo v poštev za zdravljenje nespecifične driske in nespecifično zdravljenje vnetij na sluznicah in koži. Zaradi primanjkljaja podatkov o strupenosti ne moremo priporočiti daljše rabe, čeprav se marsikatera zdravilnost upraviči prav z njo.

SPOMLADANSKA UTRUJENOST

Zime je konec, dnevi se daljšajo in topli sončni žarki nas vabijo v naravo. Človek bi si mislil, da nas bo vse to kar izstrelilo v pomlad. Vendar temu ni tako. Ravno v tem času smo zelo pogosto utrujeni in brez volje – skratka nič se nam ne ljubi. Pojavu rečemo spomladanska utrujenost. Čeprav se ponoči dobro naspimo, smo podnevi izčrpani, brezvoljni in zaspani.

Spomladanska utrujenost ni bolezen, temveč stanje organizma, ki se lahko pojavi ob nastopu pomladanskega vremena. Je pojav, ki ga opažamo v krajih z izrazitimi spremembami vremena, do katerih prihaja ob menjavi letnih časov. Strokovnjaki menijo, da je spomladanska utrujenost povezana z daljšim obdobjem dnevne svetlobe. To naj bi bilo povezano s spremembami bioritma in s spremembami hormonskega ciklusa. Tipični znaki spomladanske utrujenosti so nespečnost, motnje koncentracije, izguba apetita, lahko tudi vrtoglavica ali omotičnost.

Telo se prične ohlajati

Ker se moč sončnih žarkov poveča in se temperature naglo dvignejo, se spremeni življenjski ritem, kar je za organizem lahko naporno. Dvig temperatur povzroči, da se telo začne ohlajati, žile se razširijo, pretok krvi v organe se poveča, pospeši se presnova organizma. Za vse to telo porablja več energije in zato zapade v stanje utrujenosti.

Pozimi smo manj aktivni

Utrujenost nastopi tudi zato, ker smo pozimi v povprečju manj fizično aktivni in lahko celo povečamo telesno težo. Pomlad pa nas vabi k fizičnim aktivnostim, tako k športnim dejavnostim na prostem kot k delu na vrtu. A ker je fizična kondicija manjša, se prej utrudimo. Želimo si več kot nam dopušča telo, zato smo pogosto nezadovoljni in se počutimo kot da bi bili brez energije. Spomladanska utrujenost doleti predvsem ljudi s slabšo fizično kondicijo in slabšim imunskim sistemom. Nekateri pa je sploh ne zaznajo.

Priporočljiv »mačji dremežÂ«

Spomladanska utrujenost v strokovnih krogih ni prepoznana kot bolezen, zato zanjo tudi ni specifičnega zdravila. Hudi utrujenosti, kadar je to mogoče, se lahko uprete s tako imenovanim mačjim dremežem. To je 20-30 minuti počitek, med katerim malce zadremamo. Dolgoročno pa sta najučinkovitejši orožji proti spomladanski utrujenosti redna, zmerna in postopno stopnjujoča telesna vadba ter zdrava prehrana.

Pomembni vitamini iz svežega sadja in zelenjave

Zdrava in mešana prehrana naj bi vsakodnevno vsebovala sveže sadje – nekateri strokovnjaki priporočajo tri kose različnega sadja dnevno – in svežo zelenjavo. Vitaminski dodatki so smiselni le v posebnih primerih, recimo pri dolgotrajnih postopkih zdravljenja zob, ki onemogočajo grizenje, v času okrevanja po hudih boleznih kot sta pljučnica in kemoterapija, pri alergiji na sveže sadje ali pa v situacijah, ko sveža hrana ni dostopna – na primer na dolgih plovbah, v ekstremnih situacijah v visokogorju. Vitamini, ki jih hrani vsebuje v obliki biomolekul so telesu lažje dostopni in jih lahko bolje izkoristi kot vitamine v vitaminskih preparatih in prehranskih dodatkih.

Kako pregnati spomladansko utrujenost

– Izogibajte se kavi, kajenju in alkoholu. Vse našteto lahko negativno vpliva na simptom nespečnosti pri spomladanski utrujenosti.
– Ne pozabite na zajtrk. Dal vam bo zagon za jutranje delo in zmanjšal vašo lakoto za kasnejše obroke. Tako bo energija bolje razporejena.
– Omislite si nekaj preprostih vaj, morda raztezanje, da boste prijetno začeli dan, in večerni sprehod, ki bo sprostil vaše mišice in jih pripravil na spanje.
– Dnevni dremež naj ne bo daljši od 20 minut, sicer bo pripomogel k (nočni) nespečnosti.
– Pogosto zračite prostore. Več kisika bo zbistrilo vaše možgane, izboljšalo koncentracijo in pregnalo spomladansko utrujenost.

WordPress Themes