Warning: Parameter 1 to wp_default_scripts() expected to be a reference, value given in /var/sentora/hostdata/srna/public_html/mismozastvar_com/wp-includes/plugin.php on line 601

POSEBEN DAN

TA DANAÅ NJI (29.) FEBRUAR,
JE PRIŠEL KOT BOŽJI DAR,
SONCA JE PRINESEL NAM,
IN TAKO POLEPÅ AL DAN.

NA SPREHODU SEM BILA,
ZRAKA SE NADIHALA,
VETER ‘MELA SEM V LASEH,
NA OBRAZU PA NASMEH.

VIDIM SREČNE LE LJUDI,
SO NA SONCU RADI VSI,
KLEPETAMO SEM IN TJA,
VSAK KAJ ZA POVEDAT’ ‘MA.

MALO KRITIZIRAMO,
TUDI KAJ POHVALIMO,
POTLEJ HITRO GREM NAPREJ,
V TOPEL, SONČEN DAN, JUHEJ!

SOS, 29. 2. 2012

DEHIDRACIJA – KAKO JO PREPOZNATI

Naše telo je v 70 odstotkih sestavljeno iz vode, ki ima nalogo, da uravnava telesno temperaturo, ščiti naše sklepe in organe ter pomaga prenašati kisik do celic. Če smo dehidrirani, lahko pride tudi do odpovedi ledvic, kapi in infarkta, zato prepoznajte znake dehidracije!

V poletnih vročih dneh ne pozabite na vodo!

Že najmanjša sprememba količine vode v našem telesu lahko pripelje do dehidracije, k sreči pa nam naše telo z znaki daje vedeti, kdaj nam primanjkuje tekočine. Kot pravi dr. Mateja Bulc, znake dehidracije lahko razdelimo v tri večje skupine. Blagi znaki dehidracije so blag do močan občutek žeje, odsotnost apetita, suha, pordela koža, utrujenost, glavobol, suha usta, zelo malo temnega urina (ali celo nič), mišična šibkost, vrtoglavica in omotičnost. Za blagimi se lahko pojavijo resni znaki dehidracije (hiter pulz, hitro dihanje, ni znojenja, ni urina, zvišana temperatura, ekstremna utrujenost, mišični krči, glavoboli in slabost), ko izguba vode doseže 10 odstotkov, pa stanje postane kritično. Kritični znaki dehidracije so mišični krči , bruhanje, tahikardija, motnje vida, vroča koža, boleča mikcija (mokrenje), zmedenost, motnje dihanja, napadi krčev celega telesa, bolečina v prsih in trebuhu ter nezavest.

Poznamo pa tudi nekaj znakov, ki kažejo na kronično dehidracijo telesa, ki lahko vodi do odpovedi ledvic, možganske kapi, srčnega infarkta, tvorbe ledvičnih kamnov in številnih drugih bolezni in bolezenskih stanj, kot so na primer migrenski glavoboli, bolečine v spodnjem delu hrbta in zgaga. Preverite, kateri so znaki kronične dehidracije!

Majhni otroci potrebujejo 1,5 litra vode na dan, odrasli pa od 2 do 3 litre.

1. Pregrevate se!

Voda igra ključno vlogo pri uravnavanju telesne temperature. Ko se naše telo začne pregrevati, se začnemo potiti, saj se z znojenjem temperatura telesa znižuje. In ker je znoj v največji meri sestavljen iz vode, se bomo, če smo dehidrirani, nehali tudi potiti. To lahko pripelje do prekomerne ogretosti telesa in s tem do vročinske kapi. Zato pazite, da boste imeli vedno zadosti tekočine ob sebi!

2. Oči ne proizvajajo več solz

Morda je slišati nenavadno, kljub temu pa so suhe oči, ki ne proizvajajo več solz, znak dehidracije. Solze proizvajamo namreč zato, da se nam čistijo in vlažijo oči. Čeprav se solze pri joku po sestavi razlikujejo od solz za vlaženje oči, so prav vse solze grajene iz vode. Če smo torej dehidrirani, se nam oči ne bodo solzile.

Izčrpanost, suha usta in slabost so lahko znaki dehidracije!

3. Ste utrujeni

Če nismo dehidrirani, se voda iz celic premika v krvni obtok in tako skrbi za to, da ohranjamo zadostno količino krvi v krvnih žilah in da se ohranja krvni pritisk. Pri kronični dehidraciji se volumen krvi in krvni pritisk lahko zmanjšata, zaradi česar se zmanjša tudi vsebnost kisika v krvi. Če v krvi primanjkuje kisika, se mišice in delovanje živčevja upočasnita, zaradi česar smo hitreje utrujeni.

4. Rahlo se vam vrti

S padcem krvnega volumna in pritiska lahko dehidracija povzroči tudi vrtoglavico. Ali je vrtoglavica zares posledica dehidracije ali ne, boste ugotovili, če se vam bo pri hitrem dvigu iz sedečega ali ležečega položaja v stoječega nenadoma zavrtelo. To stanje imenujemo drugače tudi ortostatična hipotenzija.

5. V mišicah čutite krče

Čeprav ni popolnoma znano, kako dehidracija vpliva na delovanje mišic, je najverjetneje povezana s porušitvijo ravnovesja elektrolitov. Elektroliti, kot sta na primer tudi natrij in kalij, so električno nabiti ioni, ki jih mišice potrebujejo za krčenje. Če smo kronično dehidrirani, lahko pride do trajne porušitve ravnovesja, ki povzroča krče v mišicah.

menopavza

6. Čutite, kako vam razbija srce

Srce za pravilno delovanje potrebuje zdravo in normalno telesno okolje. Ker je srce mišica, lahko skupaj z upadom krvnega pritiska in spremembami koncentracije elektrolitov pride tudi do spremenjenega srčnega ritma.

7. Vaši koži primanjkuje elastičnosti

Dehidracija zmanjšuje elastičnost kože. Zdravniki lahko dejansko z enostavnim testom celo preverijo, koliko elastična je vaša koža in koliko ste dehidrirani. Zdravnik vas bo uščipnil v hrbtno stran roke. Če niste dehidrirani, se bo vaša koža hitro povrnila v normalno stanje, če ste, pa bo potrebovala več časa oziroma bo ostala nekoliko privzdignjena in se bo šele nato spustila.

8. Ste zaprti

Pri zdravih ljudeh se hrana normalno pomika po črevesju. Črevesje absorbira vodo iz hrane, ki smo jo zaužili, preostanek pa izločimo. Če smo dehidrirani, črevesje iz hrane izčrpa vso vodo, zato iztrebek ostane preveč trd in suh. Posledica je zaprtje.

9. Vaš urin je temno rumene barve

Pri kronično dehidriranih osebah upade krvni pritisk, tkivo pa se posuši. Takrat začnejo ledvice shranjevati vodo tako, da koncentrirajo urin ali pa ga popolnoma prenehajo proizvajati. Ko urin postaja vedno bolj koncentriran, njegova barva postaja temnejša, vse dokler ne doseže temno rjave, včasih celo rjavkaste barve.

Prhanje obraza

Dehidraciji se lahko izognete z rednim uživanjem tekočine, najbolje vode. Izogibajte se sladkim pijačam, kavi in alkoholu.

10. Imate suha usta in otekel jezik

Žeja je največji pokazatelj dehidracije. Usta se osušijo, jezik postane rahlo otekel, telo pa kar hrepeni po pijači. Teh znakov ne smete nikoli prezreti! Najboljši način, kako se izogniti dehidraciji, je, da pijete vodo vsakič, ko začutite rahlo žejo. Če pijete zadostne količine vode in kljub temu pri sebi opažate znake dehidracije, se razlog za vaše težave morda skriva drugje. Obisk pri zdravniku zagotovo ne bo odveč.

HRANA ZA ZDRAVE IN MOÄŒNE NOHTE – hrvaÅ¡ko

Kako bi tvoji nokti bili zdravi važno je unositi adekvatnu količinu proteina iz mesa peradi. Vitamin B koji se nalazi u bademima i blitvi jača krhke nokte, cink iz mahunarki, žitarica i mesa važan je za rast tkiva, a omega-3 masne kiseline iz lososa i tune popravljaju cirkulaciju pa svi potrebni nutrijenti stižu do noktiju
Kako ubrzati rast noktiju?

Kvalitetu i ljepotu noktiju mogu narušiti okolišni čimbenici poput niskih temperatura, različita fizička ošteč‡enja i loša prehrana te nedovoljan unos vode. Izloženost tim čimbenicima može dovesti do suhih i krhkih noktiju, okomitih i vodoravnih udubljenja i izbočenja, abnormalnosti u boji noktiju i različitih točkica i mrlja.

Osim što služe kao ukras, nokti imaju i zadatak da čuvaju vrhove prstiju od ozljeda. Nokti su, kao i kosa, grač‘eni od nekoliko vrsta keratina – proteina bogatog aminokiselinama sa sumporom koje poput ljepila drže keratinska vlakna zajedno.

Nokti u prosjeku rastu 2 do 3 milimetra mjesečno. Brže rastu nokti na rukama od onih na nogama, a zanimljivo je da najbrže raste nokat na srednjem prstu. Takoč‘er, nokti brže rastu ljeti i tijekom trudnoč‡e. Iznenač‘ujuč‡e, ali istinito, nokti brže rastu osobama koje ih grizu u usporedbi s osobama koje nisu nikad grizle nokte.

A aktivnosti kojima možemo ubrzati rast noktiju su tipkanje na tipkovnici, masiranje prstiju i stiskanje loptice protiv stresa čime se potiče cirkulacija pa samim time i njihov rast.
Proteini

Loša prehrana može usporiti rast noktiju i utjecati na njihovo zdravlje. S obzirom da su nokti grač‘eni od proteina, važno je unositi adekvatnu količinu proteina poglavito onih bogatih aminokiselinama cisteinom i metioninom koje sadrže sumpor. Aminokiselina cistein nalazi se u hrani kao što je meso peradi, jogurt, žumanjak jajeta, crvena paprika, češnjak, luk, brokula, prokulice i zob, a obilje aminokiseline metionin nalazi se u bjelanjku jajeta, ribi, bijelom mesu peradi i svježem siru.

Nedostatak proteina u prehrani može se manifestirati bijelim mrljama i nedostatkom “polumjeseca” na noktima. Tipična hrvatska prehrana sadrži i više proteina nego što se preporuča, a valja naglasiti kako povišen unos proteina neč‡e ubrzati rast noktiju niti utjecati na njihovu kvalitetu.Nedostatak vitamina C može pogodovati razvitku zanoktica i uraslih noktiju.

HEKERJI

Hekerska scena je letos eksplodirala, saj še nikoli ni bilo toliko odmevnih napadov, od Sonyjevega omrežja pa do napada na ameriško obveščevalno agencijo CIA. Kdo je kriv? Organizirani hekerji ali varnostni strokovnjaki, ki svojega dela niso opravili tako, kot bi ga morali? Dokler bodo ti, ki bi morali vedeti in bi morali znati, puščali varnostne luknje, ki jih je moč izrabiti, toliko časa bo prihajalo do hekerskih vdorov in varnostni položaj se ne bo izboljšala!

Za medijsko najodmevnejše zgodbe sta poskrbeli hekerski združenji Anonymous in LulzSec, vendar njuni člani niso edini, ki izkoriščajo slabosti spletnih strani in informacijskih sistemov. Živa je tudi scena solističnih »domačih« hekerjev oziroma ta celo raste, po zaslugi ogromnega števila hekerskih »vadnic« (tutorials), dosegljivih po spletu. Dovolj je vpisati kratek očiten iskalni niz v Googlovem iskalniku in že so na voljo številni videoposnetki tipa »how to« in navodila, kako korak za korakom izkoristiti varnostno luknjo, ki jo opisujejo. Na eni strani imamo množico posameznikov, ki bi se radi izkazali, na drugi pa tudi številne spletne strani in informacijske sisteme, katerih skrbniki varnostnih lukenj še niso zakrpali oziroma tega niso storili iz drugih, nerazumljivih razlogov.

Ne samo da je večina teh »navodil« brezplačnih, nekatera v resnici tudi delujejo. Podjetje CCP Group je izvedlo nadzorovan učilniški eksperiment, izsledke pa nato objavilo na svoji spletni strani (http://tinyurl.com/6azlj3a). Začetnikom – posameznikom z osnovnim računalniškem znanjem, ki so skupaj sedeli v učilnici, vsak pred svojim računalnikom, je uspelo pridobiti vstopna gesla svojih »sošolcev« z uporabo napada »mož v sredini« (man in the middle). In to skoraj takoj po tem, ko so si ogledali 14-minutni videoposnetek, v katerem je bilo na razumljiv način korak za korakom razloženo, kako tak napad izpeljati, hkrati pa je vseboval tudi povezave do potrebnih brezplačnih hekerskih orodji.

V YouTubu mrgoli »etičnih« videoposnetkov za navodili za hekerje. Malce preko tisoč jih razlaga napad tipa mož v sredini, skoraj dvajset tisoč pa, kako vdreti v Facebook. Da je zakonom zadoščeno, jih je večina opremljena z opozorilom, da jih ne smete uporabljati v škodljive namene in da ne smete vdreti v računalnik, spletno stran ali sistem brez dovoljenja lastnika ter da so objavljeni izključno v izobraževalne namene. Ni malo takih, ki zagovarjajo prepoved objavljanja teh vsebin, vendar po našem mnenju ni problem v obstoju »receptov«, večji problem je, da delujejo. Res pa je, da če ne bi bilo varnostnih lukenj, o katerih nas programske hiše stalno preprečujejo, da se jim je nemogoče izogniti, saj gre za programiranje, tudi teh navodil ne bi bilo. Kdo pa bi se upal blamirati in objavljati nekaj, kar ne deluje? So videoposnetki in besedila problem? O tem bi lahko razpravljali! Morda nas lahko skrbi, da hekerska navodila kažejo, kako preprosti so lahko vdori. A po drugi strani bi to moralo biti opozorilo skrbnikom, še več, ti bi jih morali redno spremljati in skrbeti, da so njihovi sistemi varni. Bankam ne pade na pamet, da bi denar hranile v lesenih omarah, nato pa krivdo za tatvino zvalile izključno na roparje. Namesto tega imajo trezorje! Enako bi moralo veljati za spletne strani, računalnike in informacijske sisteme, ki bi morali biti tako varni, da »petminutni« heker niti po naključju ne bi mogel vdreti vanje.
Googlove tvegane strani

Googlova funkcija dinamičnega (sprotnega) iskanja omogoča prikaz potencialnih iskanih strani, še preden do konca vpišemo iskalni niz. S tem privarčujemo morda dve sekundi, kolikor je potrebno, da pritisnemo tipko Enter. Kakšen smisel ima to, je drugo vprašanje. Razburjajo se le avtorji strani, ki niso visoko uvrščene in jih zato ni med sprotnimi zadetki.

Varnostni strokovnjaki pa so pokazali na drug problem, ki je posledica Googlove »obsesije« z varčevanjem s časom. Funkcija dinamičnih strani (instant pages) deluje tako, da se strani delno že naložijo oziroma pametni algoritem med tipkanjem iskalnega niza, dobesedno po vpisu prve črke, začne odločati, katere so take strani, te pa se med tem, ko iščemo na tipkovnici naslednji znak, v ozadju nalagajo v sistem. Nato pa sistem svojo odločitev sproti korigira med pisanjem iskalnega niza do konca. Kakšen je smisel tega? Da je stran na voljo dobesedno takoj in ni treba po kliku na povezavo počakati par sekund, da se naloži. Lahko nekaj sekund odloča med »življenjem in smrtjo«, ko je govor o spletnem iskanju? Morda, če morate na hitro odgovoriti na radijsko vprašanje, ki obljublja zanimive nagrade! Dejstvo, da se spletna stran naloži v sistem, ne da bi aktivno kliknili povezavo, je lahko potencialno varnostna grožnja. Google ima vpeljane filtre, ki preprečujejo, da bi se okužene spletne strani sploh pojavile med rezultati iskanja, vendar se avtorji škodljivih kod in okuženih spletnih stran z vsemi močmi trudijo, da bi filtre obšli. Obstaja torej možnost, da se okužena stran pojavi med rezultati, kakor tudi, da se vnaprej naloži. Google seveda to možnost zanika in stavi na svoje filtre. Olajševalna okoliščina je, da funkcija deluje le v brskalniku Chrome, znano pa je, da te vrste okuženih spletnih strani, torej strani, pri katerih je za okužbo dovolj odpreti strani, največkrat izkoriščajo luknje v Internet Explorerju. Največkrat, ne pa vedno! V skrajnem primeru bi se zaradi delovanja funkcije dinamičnih strani uporabnik lahko okužil s škodljivo kodo, ne da bi okuženo stran sploh obiskal oziroma kliknil na povezavo do okužene strani. Kar je načeloma lahko velika težava, toliko bolj, ker se bo ta funkcija prej ali pozneje pojavila tudi v drugih brskalnikih.

KAKO POSPEÅ ITI RAST LAS – hrvaÅ¡ko

Perite kosu ujutro kada se tuširate! Ako perete uveče, tokom noč‡i vaša kosa može prilično da se zamrsi i izgleda loše. Neposredno prije pranja, prstima nježno raščešljajte kosu.

Uzimajte svakodnevno multivitamin. To č‡e zadovoljiti potrebe vašeg tijela da bi moglo da stvara zdravu kosu. Imajte na umu da može da potraje nekoliko mjeseci da primjetite rezultate, nemojte se obeshrabriti!

Jedite namirnice bogate gvožč‘em (sočivo, pasulj, ostrige, spanač‡, suve šljive, suvo grožč‘e, nemasnu teletinu), I vitaminom C koji č‡e pomoč‡i vašem tijelu da apsorbuje gvožč‘e koje se nalazi u povrč‡u! Istrazivanja pokazuju da nedostatak gvožč‘a u organizmu ubrzava gubitak kose.

Opustite se! Stres je čest uzrok trajnog opadanja kose. Kada ste fizički ili emocionalno uznemireni, može da proč‘e 3 nedjelje do 6 mjeseci da bi primjetili nepovoljne posljedice na kosi. Zato, pronač‘ite način da se oslobodite stresa!

Poboljšajte rast kose tako što č‡ete zagrejati kokosovo ulje u mikrotalasnoj peč‡i 1-2 minuta. Nakon toga utrljajte ulje u korjen kose, ostavite da djeluje sat vremena, pa operite kosu. Ovim č‡ete poboljšati rast, jačinu i sjaj kose.

KORENINA MACA

Korenina Maca se prideluje samo v visokogorju Andov na nadmorski višini med 3500 in 4500 metrov. Le pri teh pogojih lahko korenina Maca razvije svoje značilne in dragocene lastnosti. Pri gojenju Maca rastlin se ne uporablja pestcidov, herbicidov ipd. Pri žetvi rastlina Maca vsrka skoraj vse hranilne snovi iz tal in jih shrani v korenino. Že med gojenjem se ročno odstranijo možni škodljivci. Žetev poteka brez strojev. Ta nežen pristop do rastline ji omogoča naravno rast. Kvalitativno prvovrstna Maca z drugim imenom “Rumena Maca” je svetle barve in skoraj brez vonja.

Maca rastlini se pripisujejo pozitivni učinki na psihično in fizično sposobnost človeka. Rastlina Maca vsebuje hormonske spojine, ki po eni strani spodbujajo prekrvavitev medeničnega predela, po drugi strani pa vplivajo na nastajanje hormonov testosterona in estrogena. Radi jo imenujejo tudi naravna viagra.

Priporočen odmerek: 10 g dnevno (približno 2 zvrhani čajni žlički).

Prašek korenine Maca se lahko doda mleku, šejkom, jogurtu ali raznim sokovom.

Z rednim zaužitjem mace (priporočen odmerek je 3 – 10 g na dan) nam in našemu telesu storimo veliko uslugo. Koren mace ima sledeče značilnosti:

• telesu hitro dovaja energijo, povečuje vzdržljivost, blaži kronično utrujenost in zmanjšuje stres, tako ima pozitiven učinek na razpoloženje in mentalno pripravljenost

• izboljšuje spomin, umske in učne zmožnosti

• povečuje plodnost

• blaži menstrualne simptome

• v obdobju menopavze zmanjšuje hormonske motnje

• uravnava hormonska ravnovesja v telesu

• izboljša splošno počutje

• pomaga pri odpravljanju slabokrvnosti

• pospeši celjenje ran

• daje koži mladosten videz

• pripomore h krepkemu okostju in zobovju

• deluje kot antioksidant in antikarcinogen, torej zmanjšuje tveganje za nastanek rakavih tkiv in razvoj bolezni srca in ožilja

• pozitivno vpliva na povečanje mišične mase, mnogi športniki ga uporabljajo kot alternativo umetnim steroidom, za katere je znano, da imajo na telo lahko tudi mnoge nezaželene učinke

• ugodno vpliva na delovanje živčnega in krvožilnega sistema, krepi kosti in zobovje ter povečuje vitalnost srca

• uravnava krvni pritisk

Več kot dovolj razlogov, da maco vključite v svojo prehrano!

NAD PREHLAD Z ZELIÅ ÄŒI

Prehladi se največkrat pojavljajo spomladi in jeseni, ko se mora telo prilagajati temperaturnim spremembam. Najbolj značilni bolezenski znaki so kašelj, bolečine v grlu, nahod, glavobol in boleči udi. Prehlad nam pomagajo premagati tudi različni domači pripravki, o katerih so govorile že naše babice.

KREPIMO ODPORNOST IN POVZROČIMO POTENJE

Cvetovi bezga pospešujejo potenje in izločanje seča ter spodbujajo delovanje imunskega sistema in preprečujejo prehlad. 2 čajni žlički bezgovih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode in po želji sladkamo z medom.

Cvetovi lipe povzročajo potenje in blažijo krče. Ne smemo ga uživati dolgo časa, saj nekatere študije kažejo, da bi stalno pitje lipovega čaja lahko škodovalo srcu. 2 čajni žlički prelijemo s skodelico kropa in ga večkrat na dan pijemo po eno skodelico. Po želji ga sladkamo z medom.

KREPIMO ODPORNOST IN PREPREČUJEMO VNETJA

Cvetovi kamilice blažijo vnetje pri prehladu, blažijo krče, pomirjajo in tudi pospešujejo potenje. 1 do 2 žlički prelijemo s kropom. Na dan je priporočljivo spiti 2 do 3 skodelice kamiličnega čaja.

Slamnik spodbuja imunski sistem pri različnih okužbah z virusi. Pri prehladu na začetku zaužijemo 50 kapljic izvlečka, naslednja 2 dneva pa po 20 kapljic na 3 ure, kasneje pa 3 krat na dan po 30 – 50 kapljic. Izvleček kupite v lekarni in se posvetujte s farmacevtom.

Å ipek vsebuje veliko vitamina C, ki krepi odpornost organizma. Plodovi šipka se uporabljajo tudi kot dodatek k različnim jedem in čajem, saj je zelo dobrega okusa. 2 čajni žlici zdrobljenih sadežev prelijemo s skodelico kropa in po 8 minutah precedimo. Po želji sladkamo z medom.

NARAVNI ANTIBIOTIKI

Hren v kombinaciji z medom pospešujejo izkašljevanje pri prehladu. Hrenovi pripravki so rastlinski antibiotiki proti okužbam sečil in dihalnih poti. Čajno žličko prelijemo s skodelico kropa ali pa jo dodamo solati.

Vodna kreša spodbuja odmornost in razkužuje. Odpornost bomo spodbudili, če bomo jedilno žlico kreše prelili z dvema skodelicama kropa in topel pripravek popili. Po potrebi čez 5 minut ponovimo.

Vodne kreše in hrena ne uporabljamo, če imamo težave s sluznico želodca, ledvicami, mehurjem ali želodcem.

Kapucinka krepi odpornost, razkužuje in ima antibiotične lastnosti. Uporaba je enaka kot pri hrenu.

vir: Zdravilna moč čajev

Pred uprabo domačih pripravkov se posvetite z zdravnikom ali farmacevtom.

TESNOBA – ANKSIOZNOST

Kako pride do tesnobe, kaj se takrat dogaja v možganih in kako jo lahko pozdravimo?

Verjetno o stresu in posledično tesnobi in paničnih motnjah veste kar precej … Mislim, da psihiatri poznajo bolj teorijo, mene pa zanima nevrološko stanje v glavi … morda kak nasvet, kako se tega čim bolj ognit … psihiatri znajo samo govoriti, da je treba odpraviti vzrok vzrok, zame pa je prenapeto življenje na sploh … delo, neplačniki … tega se pač ne da kar spremenit, kot bi žarnico zamenjal … Dolgo sem jedel coaxil, ampak se mi zdi, da vedno manj pomaga … benzodiazepinov se pa ogibam, ker vem, da so kratkotrajni, pa še odvisnost povzročajo. Zanima me torej, kako tehnično pride do tesnobe, se pravi, kaj konkretno dela stres v naši glavi? Če nisem preveč naporen. Hvala!

ODGOVOR

Anksioznost je duševno stanje, ko človeka preplavijo neprijetna občutja strahu, napetosti, zaskrbljenosti, tesnobe. Anksiozne (tesnobne) razpoloženjske motnje- kjer gre za ponavljajoče, vztrajajoče ter pretirano izraženo, zato moteče tovrstno razpoloženje, so pogoste med psihiatričnimi obolenji, treba pa jih je ločiti od zgolj občasne tesnobnosti/ zaskrbljenosti ali strahu kot del normalnih nihanj razpoloženja, ki se dogaja večini tudi zdravih ljudi. Mnogo pacientov s temi motnjami ima tudi telesne simptome, ki lahko zavedejo do zmotnih diagnoz ali pa je zato motnja premalokrat prepoznana in zato preslabo zdravljena. Generalizirana anksioznost se npr. pojavlja pri 3-15 % ljudi.

V osnovi ločimo naslednje tipe anksioznih motenj:
– anksioznost, povzročena z neko drugo osnovno telesno boleznijo;
– anksioznost, povzročeno z zlorabo psihoaktivnih snovi oz.drog;
– generalizirano anksiozno motnjo;
– panično motnjo;
– post-travmatsko stresno motnjo;
– prilagoditveno motnjo;
– socialno fobijo;
– obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM)

Huda anksioznost lahko vodi tudi v samomorilno ali agresivno vedenje, brez ali ob pridruženi motnji , kot je depresija. Hud akutni stres je lahko sprožilec v tem primeru. Anskioznost se sicer pogosto pojavlja skupaj z depresijo in pa zlorabo alkohola in drog. Včasih se anksioznost pojavi kot svarilo pred depresijo.

Vzroki teh motenj so v interakciji med bio-psiho-socialnimi faktorji, kamor spada tako genetska predispozicija (večja ranljivost za stres ali večja odpornost), ki se izraža (vpliv tudi na gensko ekspresijo) v odvisnosti od situacij, dražljajev in vplivov okolja od samega spočetja in življenja v maternici dalje. Gre torej vedno za interakcijo: geni-okolje. Med tovrstne psihološke dejavnike okolja spadajo stres (posebej kronični), različne travme, posebej v zg. otroštvu, značilnosti vzgoje in družine – npr. posnemanje, prenos anksioznega vedenja staršev, strah in učenje občutka nemoči, stanja delovnega okolja, zadnje čase pa se vedno bolj raziskuje posreden vpliv družbeno-ekonomsko-političnega sistema/ okolja / mentalitete na pojavljanje veliko vrst različne psihopatologije, ki je v zadnjem času v precejšnjem porastu- tega genetski ali evolucijski dejavniki ne morejo razložiti. Sistem namreč vpliva na zdravje, tako telesno (npr. kronične bolezni, smrtnost novorojenčkov, življenska doba), še posebej pa duševno (depresije, anksioznost, zloraba drog, odvisnosti, pojav kriminalnega vedenja, nasilja v družbi), prek socialnih kategorij družbe, kot so: (dovolj že v dojemanju ljudi) neenakost, stopnja hierarhije, revščina, finančna skrb, nepravičnost, diskriminacija, stres/ tempo, prehrana, kvaliteta delovnega okolja- sužnjelastniške dimenzije izkoriščanja, namerno generiranje strahu, pomanjkanje varnosti, zaupanja, pravih informacij, delitve med ljudmi, mobing, odtujenost nasproti zaželeni intrinzični motivaciji in kreativnosti, tako v delovnih okoljih kot v odnosih, manjko soodločanja, participacije vsakega- s tem pomanjkanje občutka o (samo)nadzoru lastnega življenja, slabši šolski sistem, manjša ozaveščenost, nedostopnost in slabši zdravstveni sistem, prek tega vsega vplivana dinamik vzgoje v družinah, vrednostne in motivacijske podlage delovanja, mentaliteta, medijske manipulacije, kot npr. lažne umetne potrebe materializma, sebičnost, zavist nasproti zaželeni in blagodejni solidarnosti, vse to, kar ruši socialne podporne mreže ljudem, ruši kvaliteto medčloveških odnosov, ruši temeljne psihološke potrebe otrok in odraslih, ruši povezanost z zdravim naravnim okoljem itd itd.). Zaradi tega smemo in moramo govoriti celo o odgovornosti samega družbenega in ekonomskega okolja oz. sistema na psihofizično zdravje človeka, in da ne bo dvoma, govorimo o škodljivem vplivu kapitalizma, v primerjavi s pos. primeri in modeli družb blagostanja, kjer ni kriterij napredka več BDP in razčlovečen povampirjeni profit, ampak samo občutja notranjega zadovoljstva in sreče ter zdravje vseh državljanov in napredek vse skupnosti v harmoniji, ne samo kriteriji luksuza tistih, ki hkrati sedijo na petih jahtah!

Da, tovrstne vzroke iz okolja težje odpravljamo, nekaterih pa sploh ne – so izven naše moči kot posameznika- spremeni jih lahko samo povezana složna množica – lahko pa vseeno spremenimo, modificiramo naše soočanje in naše dojemanje le-teh stresorjev in odzive telesa, duševnosti, tako da si pomagamo z različnimi anti-stresnimi metodami relaksacijskih veščin, fizične aktivnosti, meditacije, ali čimbolj kreativnega delovanja, nabiranja znanja, emaptije, sočutja, dajanja, odpiranja za novo, upornosti, zaupanja vase, videti nekaj kot izziv in ne samo kot žrtev, vse kar nas bolje opremi z odpornostjo na zunanje stresorje, tako da se lažje spopadamo in jih morda odpravljamo ali da nam vsaj manj škodujejo. Seveda sem spada tudi ostala uradna terapija v primerih, ko zgornje ni zadosti. Morda bomo z boljšim poznavanjem genetskih dejavnikov nekoč uspeli ta del celo modificirati z gensko terapijo, kot to že velja pri nek. drugih boleznih. Psihodinamska teorija še razlaga, da gre pri vzrokih za konflikt med Id in Ego (potlačitev impulzov, s kasnejšim izbruhom), kognitivne teorije pa pravijo, da gre za precenjevanje potenciala nevarnosti, kar pomeni predstavljati si najbolj črne scenarije in se zato izogibati dol. okolju npr. Ansioznost je lahko tudi povezana z zlorabo substanc, od drog pa do dol. lekarniških prosto dostopnih preparatov, kot so nekateri rastlinski izvlečki, tablete pri prehladnih obolenjih, kofein, energetske pijače ipd., drugi dejavniki kot vpliv nezdrave prehrane- škodljiv vpliv enostavnih sladkorjev že pri materi v nosečnosti itd.

Če govorimo o bioloških oz. nevro-bioloških ozadjih tesnobnih motenj, kot končne posledice interakcije genov in omenjenih dejavnikov okolja, lahko rečem, da glavno vlogo pri simptomih anksioznosti igrajo noradrenalin, serotonin, dopamin in GABA živčni prenašalci (nevrotransmiterji). Vpleten je tudi t. i. CRH, ki vpliva na stresno os, kjer nastaja kortizol, stresni hormon. Nekaterih od teh je preveč, drugih premalo, v različnih področjih možganov lahko različno, torej gre za elektro-kemično neravnotežje, ki sproža nepravilno kroženje signalov/ impulzov in s tem procesiranje informacij v možganih, kar kodira spremembe naših čustev, mišljenja in telesnih (avtonomnih) odzivov (pretirano delovanje simpatičnega vegetativnega živčevja). S pomočjo slikanja možganov med aktivnostjo ugotavljajo, da je struktura v globini, del limbičnega sistema- amigdala (delno tudi periakveduktalna sivina), odgovorna za čustvovanje, zato ob motenem ravnotežju, tudi za patološko anksioznost (povišana aktivnost oz. večja občutljivost, nižji prag za neg. dražljaje, »grožnje« okolja). Skupaj z drugimi predeli limbičnega področja se amigdala povezuje s predčelnim (prefrontalnim) »kognitivnim« najnovejšim predelom možganov, vse te povezave oz. medsebojne aktivacije in vzorci učenja odzivov na strah, pa so pri anksioznosti motene (podobni vzorci nepravilnosti obstajajo tudi pri depresiji- ki je na nek način le druga plat iste medalje, odtod tudi podobno zdravljenje, ki je podobno pri obeh motnjah, le-ti popravi). Moderne raziskave preučujejo anksioznost tudi kot anticipacijo- predvidevanje, kjer bi lahko spremembe amigdale in cingulatne skorje (ki predvideva dogodke) vplivale na simptome in na verjetnost odziva na terapije. Ker je pretirano oz. spremenjeno aktivna stresna os, ker obstojijo neg. vplivi na imunski sistem ter prek direktne aktivacije s strani nek.centrov v možganih, lahko nastopa tudi hipertenzija (povišan krvni tlak) ali srčne aritmije, po določenem času nezdravljene motnje.

Simptomi: na splošno se diagnoza postavi, če strahovi, skrbi ali drugi spec. simptomi naraščajo in povzročajo resne motnje v dnevnem funkcioniranju oz. kvaliteti življenja.

Med telesnimi simptomi/ znaki se pri anksioznosti lahko pojavljajo pretirano potenje (roke,,,), tremor, prehitro utripanje srca, prehitra frekvenca dihanja, napetost mišic, psihično pa gre za pretirano napetost, zaskrbljenost, ki jo težko kontrolirajo, nemirnost, hitra odkrenitev pozornosti, počutijo se kot na robu, hitro se utrudijo, slabo se koncentrirajo, opisujejo občasen odklop, blokado misli, oz. kot bi naenkrat imeli prazno glavo, razdražljivost, nemir, glavoboli, motnje spanja; pri panični motnji so pridruženi še tipični simptomi med napadi panike, kot so hitro in močno razbijanje srca, potenje, bledica, tresenje, zadihanost, občutek dušenja, bolečina v prsih, slabost, omotica, vrtoglavica, nestabilnost, lahko izguba zavesti, strah pred izgubo nadzora, strah, da se človeku »zmeša«, strah pred smrtjo, mravljinci, oblivi vročine ali mrazenja, zamisli samomora; pri obsesivni-kompulzivni motnji (OKM) pa so tudi drugačni simptomi (vsiljive prisilne misli ali dejanja), ki smo jih opisali že na drugem mestu sekcije. Socialna fobija je specif. v tem, da gre še za pretiran strah pred socialnimi okolji ali nastopanjem, druženjem v javnosti, kar ovira funkcijo v šoli ali na delovnih mestih, ker se izogibajo situacij, ki to sprožajo. Ljudje se vseh teh simptomov in njihove pretiranosti zavedajo, a jih ne morejo kontrolirati. Post-travmatski sindrom je oblika, kjer je najbolj jasna povezava s hudo zunanjo travmo kot dogodkom, kjer pacienti vztrajno naknadno podoživljajo dogodek, ali kot spomini, v budnem stanju ali v spanju, kot nočne more ali kot t.i.»fleše« ali po notr. ali zun. namigih, asociacijah, zato tudi stalno izogibanje situacijam ali pogovorom na asociacije teh dogodkov, lahko imajo tudi splitveno čustvovanje, pozabo (amnezija) na dogodke med travmo, povečana razburjenost, težave s spanjem, izpadi jeze, slaba koncentracija, pretirana opreznost, čuječnost, samomorilna ali agresivna nagnjenja.

Za ločitev anksioznih motenj od drugih bolezni moramo upoštevati naslednje opcije: mnogo drugih psihiatričnih bolezni ima dol. podobne simptome, tudi mnogo odtegnitvenih abstinenčnih sindromov ali pa zastrupitev z drogami ali zdravili, lahko spominja vse tudi migrene, epi napade krčev ali podobne težave povzročajo druga obolenja možganov ali motnje spanja. Med vzroki anksioznosti je lahko neprepoznana druga telesna bolezen (sekundarna A), večinoma pa gre za primarno psihiatrično motnjo. Pri starejših od 50 let in pri mlajših moramo posebej pomisliti na kako drugo telesno splošno bolezen, pregledati vitalne znake, opraviti nevrološki pregled, izključiti pretirane padce glukoze, feokromocitom, delirij, možg. tumorje, porfirijo ali srčne artitmije.

Opraviti je dobro še krvne preiskave: hemogram, biokemija, testi ščitnice- TSH, analiza urina in EKG. Če nekdo pride na urgenco (težave z dihanjem, bolečine v prsih…), izključimo srčni infarkt in hujše bolezni dihal.

Sicer pa vam svetujem obisk psihiatra (lahko drugo mnenje, če nimate zaupanja v dosedanjega) in nato psihoterapevta. Seveda je trebao oceniti, če gre morda zraven še za depresijo (ima lahko med ljudmi zelo neprepoznane simptome, ne samo žalost, potrtost, ampak pomanjkanje volje, hotenja, odločanja, motivacije, energije, razdražljivost, jezavost, spremembe spanja, apetita ipd), potem bo morda zdravljenje drugačno.

Zdravljenje anksioznosti: svetujem zamejavo terapije, saj Coaxil ni najbolša opcija za anksioznost pri večini, gre za šibek atipičen antidepresiv. Najbolj se uporabljajo novejši antidepresivi- selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI) (npr. Cipralex, sertralin), ki povišajo nivo serotonina v možganih, kar deluje »pomirjevalno« na daljši rok, ali pa novejši SNRI antidepresivi (Efectin, Cymbalta npr), ki zvišajo nivo več različnih nevrotransmiterjev. Benzodiazepinov (BDZ) se načeloma ne uporablja več kot 6 tednov, le kot ojačevanje antidepresiva, na začetku jemanja SSRI npr. (ob začetku lahko več anksioznosti paradoksno, a je treba potrpeti nekaj tednov, da nastopi izboljšanje, če ne- sledi zamenjava ali dodajanje novega antidepresiva). Benzodiazepini privedejo namreč do odvisnosti in tolerance ter imajo škodljive efekte na motoriko, kognicijo (sploh v povezavi z alkoholom), ker generalno povečajo inhibicijo/zaviranje aktivnosti/ sedacijo prek efekta na GABA receptorje v možganih. Uporabljamo jih, če se le da, zgolj občasno- npr. za akutno zdravljenje paničnega napada ali nespečnosti. Včasih se uporablja še nekatere starejše antidepresive, buspiron, antiepileptike (npr. Lyrica) ali antipsihotike kot dodatno zdravljenje za težje ali rezistentne oblike ter nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka za blažitev avtonomnih simptomov (potenje, tremor, krvni tlak, prehiter pulz).

Poleg tega svetujem še izogib kavi, pravim čajem in vsem prehranskim ali rastlinskim dodatkom, zdravilom, ki vsebujejo substance, ki lahko delujejo kot stimulativ (efedrin, pseudoefedrin…). Namesto BDZ lahko občasno poskusite z večjimi odmerki npr. Persen forte ali čaji, ki vsebujejo meto, meliso ipd.

Prognoza: anskioznost je večkrat kronično stanje (zaradi množice omenjenih dejavnikov/ vplivov/ vzrokov je posledice le- teh težko »izbrisati« oz. popolnoma re-programirati možgane v teh specifičnih motenih vzorcih delovanja nazaj v normalno), kar zahteva stalno oskrbo psiho- ali/in farmakoterapije, poleg zdravil je pomembna psihoterapija (kognitivno- vedenjska ali psihodinamska, ali redkeje, interpersonalna, družinska, skupinska). Najbolj učinkovita je kombinacija zdravil in psihoterapije dlje časa, kar re-programira možgane čimbolj k optimalni funkciji.

Svetujem še redno zmerno telesno aktivnost, vsaj 3x na teden in druge tehnike soočanja s stresom ter zmanjšanje škodljivih razvad in zdravo prehrano. To vse je tudi dobra preventiva, da se ne pridruši še depresija ali telesne bolezni.

Prognoza: tovrstne motnje imajo različne poteke pri različnih posameznikih, odvisno tudi od življenjskih situacij in zdravljenja, dela na sebi, od blagega, prehodno-začasnega pa do resnega in kroničnega poteka. Zgodnje zdravljenje izboljša prognozo in odpravlja omejitve v kvaliteti življenja in dela. Potrebno je tudi ozaveščanje in izobraževanje svojcev in bližnjih o tej bolezni za lažje sodelovanje, podporo in razumevanje ter socio-terapija – druženje z dobronamernimi posamezniki z veliko pozitivne energije in potenciala za sproščanje, kreativnost in smeh.

Tako, upam, da je vaši radovednosti zadoščeno in da bo pri zdravljenju sedaj večji uspeh!

Lepe pozdrave in srečno,

Simon Brežan, dr. med.

NAUÄŒITE SE KROTITI BES – hrvaÅ¡ko

Važno je da shvatite nekoliko stvari o gnevu pre nego što rešite da ga se oslobodite. Kao prvo, bes je sasvim normalan proces koji omoguč‡ava ljudima da se razvijaju i prilagoč‘avaju. On sam po sebi ne predstavlja problem, ali može da izazove probleme ukoliko se njime na barata na ispravan način.
Bes je takoč‘e mešavina kako fizičkih tako i psihičkih promena. Naime, veliki nalet energije prolazi vašim telom usled osloboč‘enja hemikalij poput adrenalina. Onog trenutka kada je uzrok besa otklonjen nastupa trenutak kada morate da se nosite sa psihološkim efektima – sva ta energija je mora nekud da ode. Tada može da se desi da se iz vama nepoznatog razloga iderete na dete, mamu, muža, sestru, prijatelja ili da jednostavno slomite neki predmet. Ova poslednja opcija ponekad može da izazove samopovreč‘ivanje.
Alternativa ovome je da potisnete tu energiju do sledeč‡eg puta kada se naljutite. Ovo s druge strane može da za posledicu ima preterano izraženu reakciju na prilično bezazlenu situaciju ili dogač‘aj. Kada ovo shvatite može doč‡i do javljanja oseč‡anja stida ili frustracije ali i do dubljeg potiskivanja oseč‡anja.
S druge strane oslobač‘anje besa može da izazove prvo verbalnu, a zatim i fizičku agresiju, jer ne zaboravite da je i druga osoba ljuta na vas.
Ali, ipak postoji dijametralno suprotna strana besa. Zbog velike količine enrgije koju stvara bes može da bude užitak. Ovo oseč‡anje je pojačano ako vam proces ljutnje omoguč‡ava da se oslobodite frustracije ili ako ponašanje vam osobe sa kojom ste se suočili daje oseč‡aj moč‡i. zbog toga je veoma važno da prepoznate i obratite pažnju na ovu stranu problema – jer može da izazove zavisnost.

PREPOZNAJTE Å TA IZAZIVA BES
Bitno je da budete svesni i pozitivnih i negativnih oseč‡anja koje vam donosi bes. Prepoznavanjem pozitivnih i negativnih oseč‡anja povezanih sa besom pronač‡i č‡ete načine da se koncentrišete samo na one pozitivne. Naravno, pozitivne strane kod svake osobe su drugačije pa č‡e svakome odgovarati različita rešenja. Meč‘utim, neke strategije mogu da vam pomognu:
Bavljenje sportom
Učenje tehnika opuštanja
Vrištanje ili dranje na nekom mirnom udaljenom mestu, ne želimo da ljudi misle da ste ludi
Udaranje pesnicama po jastuku
Trčanje

Bilo koja od ovih aktivnosti može da bude otpusni ventil i da sagori negativna oseč‡anja koja su se nakupila.
TEHNIKE ZA OSLOBAčANJE OD BESA
Iako budete primenjivali gore navedene tehnike, još uvek č‡ete imati poteškoč‡a sa rešavanjem odreč‘enih situacija koje vas ljute. Ovo zahteva vežbu.
Prvo što treba da uradite jeste da na parčetu papira napišete sve situacije koje vas ljute. Zapišite tačno sa što više detalja šta je to što kod vas izaziva bes, to može da bude odreč‘ena situacija ili osoba, a može da bude i mnoštvo stvari koje niste razrešili. Kada to uradite postavite sebi sledeč‡a pitanja:

*Kakav dokaz imam da je to istina
*Da li postoji još neko tumačenje ove situacije koje č‡e dati drugačiji pogled na stvari
*Å ta mogu da preduzmem kako bih ovladao ovom situacijom
*Da je moj najbolji prijatelj u ovoj situaciji šta bih mu posavetovao

Ovo naravno neč‡e razrešiti problem, ali može da bude dobar početak, jer kada nas ovlada bes teško je realno sagledati situaciju. Zato ako se odreč‘ena situacija javi nenadano, a vi osetite kako vam raste pritisak okrenite se, udaljite i pokušajte da završite vežbu ako možete.

Ako vas bes ne proč‘e ni posle ovoga odvojite neko vreme i razmislite zbog čega ste zapravo ljuti. Naime, morate da otkrijete tačan uzrok da biste mogli da rešite problem. Shvatič‡ete da uzork svega najčešč‡e leži u osobi ali ne mora da znači da je to ista osoba zbog koje ste trenutno ljuti i sa njom č‡ete morati da rešite situaciju. Kada budete sigurni da vladate sobom i svojim temperamentom tada nač‘ite vremena i porazgovarajte sa tom osobom.

CUDSAIR TEHNIKA
Iako se na prvi pogled čini kao dugačka lista stvari koje treba da ispoštujete, a da se pri tom ne razbesnite plan profesora Ričarda Nelsona Džonsa mogao bi da vam pomogne. Reč je o strategiji CUDSAIR:
*Suočavanje
*Razumevanje
*Definisianje
*Traženje
*Slaganje
*Implementacija
*Osvrt

Važno je da se pre svega suočite sa problemom, a ne osobom. Izrazite prirodu problema i kako se oseč‡ate zbog toga. Raščistite sa sobom da je reč o problemu, a ne o osobi te da se zbog toga oseč‡ate na odreč‘en način. Dalje bitno je da pokušate da shvatite kako druga osoba gleda na čitavu situaciju. Pri tom se trduite da ne prekidate drugu osobu dok govori. Nakon toga definišite situacije u kojima se ne slažete. Ne raspravljajte se, več‡ se samo složite da se oko nekih stvari jednostavno ne slažete. Tako se definiše problem. Sledeč‡i korak je traženje rešenja, ovde možete da se razbesnite do mile volje, ali nikako ne napadajte drugu osobu na direktan način. Predložite što više moguč‡ih rešenja bez obzira koliko ona delovala neostvarivo u tom trenutku. Na kraju vam ostaje da se složite oko rešenja. To je verovatno najdelikatniji deo čitavog ovog procesa. Imajte na umu da rešenje neč‡e biti najidealnije, ali kakvo god da je bolje je od skupljanja besa. Na kraju, bitno je da se svi pridržavaju dogovorenog, šta god da se desi imate postignuti dogovor da vas podrži.
Nakon nekog vremena kada i ako sve profunkcioniše možete ponovo da sednete da popričate i da se osvrnete na čitavu situaciju kako biste poboljšali saradnju.

3 BANANE NA DAN PROTI MOŽGANSKI KAPI

Banane in možganska kapAngleški in italijanski raziskovalci so prepričani, da konzumiranje treh banan dnevno lahko zmanjša tveganje za možgansko kap. Ena banana za zajtrk, ena za kosilo in tretja za večerjo bodo telesu ponudile dovolj kalija, da se za 21 % zmanjša tveganje za nastajanje krvnih strdkov. Znanstveniki trdijo, da bi s prehrano, bogato s kalijem (špinača, orehi, mleko, ribe), lahko preprečili številne možganske kapi ali pa vsaj ublažili njihove posledice.

Čeprav so nekatere starejše raziskave izkazovale prepričanje, da so banane lahko pomembne za nadzor krvnega pritiska in tako posledično možganske kapi, rezultati niso bili prav natančni. V najnovejši raziskavi pa so strokovnjaki analizirali podatke enajstih različnih študij, od katerih nekatere segajo še krepko v prejšnje stoletje. Ugotovili so, da 1600 miligramov kalija zmanjšuje možnost možganske kapi. Povprečna banana vsebuje približno 500 miligramov kalija, ki pomaga pri zniževanju krvnega pritiska in nadzoruje ravnotežje tekočine v telesu. Pomanjkanje kalija lahko pripelje do nepravilnega delovanja srca, razdražljivosti, slabosti ali prebavnih težav.

Iz zrelih banan pa si lahko naredimo tudi okusne bananine mafine.

WordPress Themes