Warning: Parameter 1 to wp_default_scripts() expected to be a reference, value given in /var/sentora/hostdata/srna/public_html/mismozastvar_com/wp-includes/plugin.php on line 601

NI VSAK KAKAV ZDRAV

Zelo rada pijem kakav, posebej v zimskih dneh. Radi ga imajo tudi otroci. V nekaterih medijih pravijo, da je to zdrava pijača, ki vsebuje tudi pomembne rudnine, na drugih mestih pa berem, da sta to le kofein in sladkor, ki uničujeta telo. Rada bi vedela, kaj od tega je res.

Kakavova zrna so poznali že azteški vladarji, ki so ga sicer uživali v obliki napitka iz kuhanih zrn. Čokolada, kot jo poznamo danes v obliki ploščic, je le stoletje stara pogruntavščina, instantni kakavovi napitki pa so še bolj svežega datuma.
V resnici je kakav dragocena rastlina, ki vsebuje veliko koristnih snovi. Mesna industrija rada zamolči, da kakav vsebuje dvakrat več železa od tako opevanega rdečega mesa. Je tudi eden najboljših virov magnezija, po katerem ženske še posebno hrepenimo pred menstruacijo. Kakav vsebuje tudi poživilne snovi, ki sicer niso tako močne kot pri kavi in črnem čaju, kljub temu pa vplivajo na razpoloženje in budnost. V kakavu najdemo tudi vitamine E, B2 in B8, kalcij in čudežno snovi PEA (feniletilamin), ki jo popularno imenujejo tudi molekula ljubezni, ker izboljšuje razpoloženje in je naravni antidepresiv.
Če bi od kakavovih zrn torej pobrali le najboljše in to v zmernih količinah, naše telo ne bi imelo veliko pripomb.
Pohlep ustvarja težave
Težave z današnjimi izdelki iz kakava izhajajo predvsem iz načina pridelave te rastline. Ker gre za trajne nasade, se v njih zaradi intenzivne pridelave kopiči breme pesticidov, škodljivci postajajo čedalje bolj nadležni in tako začarani krog kemije postaja čedalje hujši. Zato ne preseneča, da je konvencionalno pridobljen kakav pogosto obremenjen z ostanki težkih kovin.
Tudi predelava in način uživanja kakava sta daleč od tistega, kar so uživali azteški vladarji, ki so ga imeli za pijačo bogov.
Danes večina čokoladnih izdelkov vsebuje zelo majhen delež kakava. Preostalo so barvila, umetne kakavove arome in veliko veliiiiko sladkorja. Tudi instantni kakavovi napitki niso pri tem izjema. Nemška potrošniška revija Öko test je ravno prejšnjo zimo vzela pod drobnogled 26 kakavovih napitkov. Oceno »zelo dobro« je dobilo le šest izdelkov iz ekološke predelave. Pri vseh konvencionalnih kakavih so ugotovili zelo velik delež sladkorja ter druge problematične snovi. Tako npr. kakav znane blagovne znamke vsebuje neverjetnih 79 % sladkorja. Pravilneje bi ga bilo imenovati sladkor, obarvan s kakavom. Drugače povedano, to pomeni, da boste v tridecilitrski skodelici zaužili kar devet žličk sladkorja! V večini izdelkov so našli tudi sintezne vitamine, umetne arome in anorganske rudnine. Te proizvajalci radi dodajajo, da staršem olajšajo vest, češ, »kakav je zdrav, ker vsebuje veliko kalcija, magnezija in drugega, o čemer pripovedujejo reklame«.
Če vas zanimajo konkretne ocene vseh testiranih izdelkov, lahko pokukate na spletno stran www.zazdravje.net, v rubriko Skupaj razkrivamo pod nazivom Test kakavovih napitkov.

Kako pripraviti zares zdrav kakav
Kakšen bo kakav, je odvisno tudi od vseh sestavin te slastne pijače. Za res dober kakav najprej poiščite ekološko certificirani kakav v prahu brez dodatkov. Pozabite na instantne praške, ki so večkratno predelani in obremenjeni z velikimi količinami sladkorja. Če želite dodati kakšno sladilo, izbirajte med bolj zdravimi možnostmi. Javorjev sirup se odlično obnese, prav tako se s kakavom po okusu ujema melasa in še izboljšuje njegovo prehransko vrednost. Tudi kakovostni trsni sladkor z visokim deležem rudnin ni slaba izbira.
Če kakav pripravljamo z mlekom (ki večinoma priteče iz trajne embalaže), dobimo pijačo, ki bo telo zakisala in zasluzila, kar posebno pozimi pomeni dodatno breme za naša dihala in imunski sistem nasploh. Če menite, da ne morete brez mleka, izberite vsaj nehomogenizirano in vsaj 1/3 količine mleka v kakavu zamenjajte z vodo.
Namesto z mlekom bo boljše, če pripravite kakav s sojinim, z riževim, mandljevim ali ovsenim napitkom. Tako boste dobili tisto, kar je dobrega v kakavu, brez slabih sladkorjev in manj kakovostnih mlečnih izdelkov. Če pa žitno »mleko« ali »mleko« iz oreščkov delate sproti, potem temu res lahko rečete zdravje v skodelici!
Enako velja pri izbiri čokolade. Poiščite takšne z velikim deležem kakava. Te imajo zelo nizek glikemični indeks (kar pomeni, da vam ne bodo dvignili krvnega sladkorja), mleko je v njihovi sestavi zanemarljivo (zato ne boste imeli cmoka v grlu) in tudi sladkorja je veliko manj.
Pri čokoladah obstaja še en razlog, zakaj vam priporočam, da posegate le po tistih iz ekološke pridelave. Gre za čedalje bolj problematični lecitin, ki se pridobiva iz soje in ga na trgu zelo težko najdemo v čisti (gensko nespremenjeni obliki). Edino zagotovilo, da ne boste uživali kakava in čokolade z ostanki pesticidov, težkih kovin in s potencialno problematičnim lecitinom, je eko (bio) certifikat. Na srečo je takšnih izdelkov tudi pri nas čedalje več in so vredni svojega denarja.

ZA JOŽICO

Draga naša Jožica

POZNO PONOČI ZA MIZO SEDIM,
SKOZ’ OKNO VIDIM LE SEBE,
JOJ, PA KAKO SREČNA BI B’LA,
ČE V Å IPI BI VID’LA Å E TEBE.
JOJ, PA KAKO SREČNA BI B’LA,
ČE V Å IPI BI VID’LA Å E TEBE.

DANES SMO TI PRINESLI PAKET,
IN UPAMO, DA SI VESELA,
NOTER IMAÅ  SAME TAKE REČI,
DA BOÅ  OD VESELJA ZAPELA.
NOTER IMAÅ  SAME TAKE REČI,
DA BOÅ  OD VESELJA ZAPELA.

DRAGA NAŠA JOŽICA,
ŽE DOLGO OD DOMA SI,
ČEPRAV SI V GORJAH ZDAJ DOMA,
SI V NAÅ IH SRCIH TI.
ČEPRAV SI V GORJAH ZDAJ DOMA,
SI V NAÅ IH SRCIH TI.

ČE PA KDAJ TI BO HUDO,
KO STALA BOÅ  PRED VRATI,
TI KAR POGUMNO ZAKLIČI SI,
HOJLA, HOJLA DRI, KJE STE VSI SRNOVI?

DANES TI VSI NAZDRAVLJAMO:
GOSPOD ABRAHAM, SESTRA SONJA,
SVAK JANKO, NEČAKA UROÅ  IN
PRIMOŽ, MAÅ A, SVAK VINKO Z DRUŽINO, TAÅ ČA,
SOSEDJE, PRIJATELJI,
MI ZDAJ VSI MIRNO SPIMO,
KER VEMO, DA SREČNA SI.

DRAGA ABRAHAMOVKA,
ŽE DOLGO OD DOMA SI,
ČEPRAV SI V GORJAH ZDAJ DOMA,
SI V NAÅ IH SRCIH TI.
ČEPRAV SI V GORJAH ZDAJ DOMA,
SI V NAÅ IH SRCIH TI.

DANES Å E NE GREMO SPAT,
ŠE TOLE TI BOMO ŽELELI:
DRŽI SE IN VSE BO ‘VREDI’,
SAJ SI V NAÅ I SREDI.
DRŽI SE IN VSE BO ‘VREDI’,
KER SI V NAÅ I SREDI.

ZA JOŽICO

DRAGI SESTRI JOŽICI

MNOGO JE PRETEKLO LET,
KAR PRIÅ LA SI TI NA SVET,
ČISTO MAJHNA SI BILA,
MOJA DRAGA SESTRICA.

SPOMNIM TISTEGA SE DNE,
SREDI ZIME MARČEVSKE,
JE REÅ ILEC PRIPELJAL,
DALEČ V SNEGU JE OSTAL.

MAMA Å LA JE PEÅ  DOMOV,
V ROKAH NESLA ZAROD NOV,
PO IMENU JOŽICA,
KI SI DANES SLAVLJENKA.

VSAK DAN GLEDALA SEM TE,
TVOJE MAJHNE PRSTEKE,
IN TA PLAVA OKA DVA,
KI STA MENE GLEDALA.

DANES PA POGLEJTE JO,
NAÅ O ABRAHAMOVKO,
ZDAJ V GORJAH SI DOMA,
S HRUÅ ICE PRISELJENA.

SREČNA V GORJAH SI SEDAJ,
NAJ TAKO BO VEKOMAJ,
NAJ Å E PEDESET TI LET,
BO USOJENO NA SVET.

TO ŽELIMO SRNOVI,
ŽLAHTA IN PRIJATELJI,
KI SMO DANES ZBRALI SE,
DA BI POČASTILI TE.

Čaji iz začimb in dišavnic za dobro prebavo

Dišavnice in zelišča na enostaven način odlično skrbijo za dobro prebavo. Dobro prebavljena hrana ne pušča lepljivih in škodljivih ostankov v organizmu. V primeru slabe prebave se škodljive in neprebavljene snovi nalagajo v tkivo in ga oslabijo, na ta mesta pa se vsidrajo neravnotežja naravnih načel in povzročajo bolezni.

Okuse začimb in dišavnic najbolje spoznamo tako, da si iz njih pripravljamo napitke. V skladu s potrebami lahko pripravimo lastno mešanico čajev, ki jih pijemo namesto pravega čaja ali kave.

Napitki lahko telo segrevajo ali hladijo. Imajo izredne učinke pri izboljšanju prebave in čiščenju organizma, odlični so za dobro zdravje in počutje. Nekateri so nekoliko pikantni, a izvrstnega okusa, organizmu pa se zelo priležejo. Blagodejno delujejo na uravnotežanje naravnih načel v organizmu.

Ogrevalni napitek je sestavljen iz kardamoma, cimeta, klinčkov, ingverja in minimalne količine popra. Četrt čajne žličke mešanice začimb prelijemo s skodelico vroče vode in pustimo nekaj minut. Sladimo ga z medom ali rjavim sladkorjem. Po želji lahko običajnemu čaju dodamo ščepec te zeliščne mešanice.

Hladilni čaj pripravimo iz kumine, koriandra in janeža. Kljub temu, da pijemo čaj topel, organizem globinsko hladi in mu znižuje temperaturo. Eno čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vroče vode, pustimo nekaj minut, precedimo in spijemo.

Prijetno pa lahko začinimo tudi mleko. Uporabimo ingver, kardamom, cimet in majhen ščepec muškatnega oreščka. Začimbe prelijemo z vročim mlekom in ko se nekoliko ohladi, dodamo med. Ta napitek je zelo koristen pred spanjem, pomirja živce in celoten organizem, da laže zaspimo. Namesto cimeta lahko uporabimo klinčke ali druge začimbe.

Odličen napitek za boljšo prebavo je tudi mešanica jogurta in vode 1:1, ki ji dodamo cimet, kardamom ali pa jo po želji začinimo kako drugače. Sam jogurt je pretežek in ovira prebavo, v napitku s cimetom ali drugimi začimbami pa je blagodejen in neverjetno dobrega okusa.

:-)

NAVADNI OREH

Navadni oreh je drevo, katerega plod je v slovenski tradiciji prisoten že od nekdaj. “Ni vredno piškavega oreha”, “kot bi orehe stresal”, “streti trd oreh” je samo nekaj slovenskih rekov, povezanih z omenjenim oreškom. Čez približno mesec in pol bodo mize polne prazničnih dobrot, ena od nepogrešljivih sestavin teh pa bo zagotovo oreh. Čeprav se je potici težko upreti, je priporočljivo, da je oreh del naših prehranjevalnih navad predvsem v surovi obliki.

Odličen vir energije

Čeprav plod navadnega oreha vsebuje veliko kalorij in maščob, naj vas to ne prestraši – gre namreč za esencialne, nenasičene maščobe, ki telesu niso nevarne tako kot maščobe, ki jih najdemo v drugih živilih. Poleg okoli šestdeset odstotkov maščob orehi vsebujejo tudi približno petnajst odstotkov beljakovin in le trinajst odstotkov ogljikovih hidratov. Surova jedrca niso le odličen vir energije in življenjsko pomembnih hranil – odlično tudi nasitijo.

Orehova jedrca so odličen vir antioksidantov, folne kisline, vitaminov C in E, elaginske kisline in makroelementov, kot so kalcij, magnezij, železo, ter mikroelementov selena, bakra in cinka.

100 g orehovih jedrc vsebuje:

• 15,2 g beljakovin,
• 65,2 g maščob,
• 13,7 g ogljikovih hidratov (vključno z 6,7 g vlaknin),
• 0,34 mg tiamina
• 0,54 mg vitamina B6,
• 98 µg folatov,
• 3,4 mg mangana,
• 1,6 mg bakra,
• 158 mg magnezija,
• 346 mg fosforja.

Skrbijo za naše zdravje.

Redno uživanje surovih orehovih jedrc pomaga pri presnovi, krepi srce in pljuča, ker pa orehi vsebujejo tudi aminokislino triptofan, ki sodeluje pri sproščanju serotonina, njihovo uživanje tudi pomirja. Elaginska kislina pripomore k zmanjšanju možnosti rakavih obolenj, aminokislina arginin pa pomaga pri ohranjanju prožnosti arterij in dobrem pretoku krvi skozi srce. Orehi ugodno vplivajo tudi na raven maščob in holesterola v krvi.

Kako jih kupiti?

Nekateri orehi tujih znamk, ki jih najdete na policah trgovin, so beljeni z natrijevim hipokloritom, zato je priporočljivo, da kupujete domače. Če je le mogoče, jih najprej poskusite – pogosto se namreč zgodi, da so grenki in žarki. Redno preverjajte tudi rok uporabe mletih orehov, ki jih hranite v omari. Orehova jedrca shranjujte v nepredušno zaprtih posodah v temnem in hladnem prostoru.

Uživanje

Kot rečeno, je oreh pogosto uporabljena sestavina pri številnih piškotih in sladicah. Pri nas sta morda najbolj priljubljeni potica in prekmurska gibanica. Kljub dobremu okusu je priporočljivejše, da si privoščimo surova jedrca. Če se jih prehitro naveličate, lahko naredite tudi kroglice: zmešajte zmlete orehe in rozine, iz mešanice naredite kroglice, te pa povaljajte v kakavu ali grenki čokoladi v prahu. Če pričakujete goste, lahko pripravite tudi okusno in nadvse sočno rulado, ki ne vsebuje moke in je zato veliko prijaznejša tako do vaše postave kot tudi do tistih, ki ne smejo uživati glutena.
Orehova rulada brez moke

Sestavine:

8 rumenjakov,
8 beljakov,
vaniljev sladkor,
8 žlic sladkorja,
100 g mletih orehov,
2 lončka kisle smetane.

Priprava:

Pečico segrejte na 160Ëš Celzija. Velik pekač obložite s papirjem za peko in ga namastite. Iz beljakov stepite trd sneg. V rumenjake penasto vmešajte ves sladkor. Tako orehe kot rumenjakovo mešanico nežno vmešajte v beljak. Maso razporedite po pekaču in pecite od 10 do 15 minut. Ko je testo ohlajeno, ga premažite s kislo smetano in zvijte v rulado. Potresite s sladkorjem v prahu. Dober tek!

PRAVA PREHRANA ZAVIRA ALZHEIMERJEVO BOLEZEN

Zdrava prehrana lahko zaščiti možgane pred staranjem, slaba pa ima seveda nasprotni učinek.
Starostniki z visokimi vrednostmi vitaminov in maščobnih kislin omega 3 imajo nižjo stopnjo degradacije možganov in boljši razum. Å kodljive maščobe v hitri prehrani so izraziteje prisotne pri pomanjšanih in slabše delujočih možganih, ki so značilni za bolnike z alzheimerjevo boleznijo. Zdrava prehrana je torej učinkovita tudi v zaviranju napredovanja demence.

Na našem jedilniku mora biti veliko sadja in zelenjave, ne smemo kaditi, redno moramo biti telesno dejavni in pozorno spremljati nivo holesterola v krvi. Preiskava v ZDA je obravnavala 104 prostovoljce s povprečno starostjo 87 let, ki so imeli znane dejavnike tveganja, da zbolijo za alzheimerjevo boleznijo. Tisti, ki so imeli v telesu več vitaminov B, C, D in E, so se bolje odrezali na testu miselnih sposobnosti.

Visoko so se uvrstili tudi tisti z višjo vsebnostjo maščobnih kislin omega 3, najslabše pa so se odrezali tisti z veliko vsebnostjo nezdravih maščob. Gre za maščobe, ki jih zaužijemo s hitro pripravljeno hrano, sladkarijami in ocvrtimi stvarmi. Nato so 42 prostovoljcem skenirali možgane in ugotovili, da imajo tisti, ki se zdravo prehranjujejo, večje. Avtor preiskave Gene Bowman iz Oregona je pojasnil: »Te izsledke je treba še potrditi, vendar je vznemirljivo spoznanje, da lahko ljudje potencialno ustavimo propadanje možganov z ustrezno prilagoditvijo prehrane.«

ÄŒUFTE V PARADIŽNIKOVI OMAKI – hrvaÅ¡ko

Sastojci

250g
mljevene junetine

jedna
glavica luka

malo
soli

malo
bibera

malo
začinskog bilja po želji

jedna
kašika koncentrata od paradajza

malo
ulja

200g
svježih šampinmjona

dvije
kašike slatkog vrhnja

malo
mozzarella sira

Način pripreme

Izmješati meso, luk, začine, malo ulja i pire od paradajza. Oblikovati
manje kuglice i dobro ih uvaljati u brašno. Pržiti ih na srednjoj
temperaturi u več‡ zagrijanom ulju, tako da dobiju blago rumenu boju.

Zatim dodati ca. 100-200 ml vode (koliko želimo da imamo sosa). Ostaviti da
kuha na niskoj temperaturi 10 min. Ako bi bilo pregusto dodati još malo
vode i vidjeti dali je dovoljno začinjeno ( po potrebi jos dodati soli i
vegete). Zatim dodati šampinjone koje smo oprali i očistili. Ako su
sitni stavljati ih cjele, a ako su veliki prepoloviti ih.

Dodati vrhnje i dobro izmješati. Kuhati jos 5 minuta, a zatim dodati mozzarellu i skloniti sa pleha da se malo ohladi.

SLO – KOT PRILOGO DAMO PIRE KROMPIR, TESTENINE ALI KUHAN RIŽ. PA DOBER TEK!

”KAJGANA” S PARADIŽNIKOM – hrvaÅ¡ko

četiri
zrela paradajza

četiri
kašike octa

malo
soli

malo
bibera

osam
svježih jaja

četiri
kašike mlijeka

50g
maslaca

Za ukras

osam
kriški hljeba

50g
maslaca

Način pripreme

Sat prije pripremanja jela uroniti paradajz u vruč‡u vodu.
Oguliti ga, pa razrezati na četiri komada. Odstraniti sjemenke i sok, pa ga još narezati na manje komade.
Dodati ocat, so i biber.
Pustiti da tako stoje oko pola sata.

Za to vrijeme kriškama hljeba odrezati vanjsku koru.
Prepržiti ih na maslacu i poslagati na tanjire.

U posudi rastopiti maslac, dodati paradajz i malo promiješati.
Posebno umutiti jaja s mlijekom i solju.
Dodati ih paradajzu, pa promiješati.

Kad se jaja počnu stiskati dodati biber.
Kada su gotova, jaja razdjeliti po tanjirima.

WordPress Themes