PESMI Z ZAJAME – NA POKLJUKI

SLADKOSNEDE ŽUŽELKE

ČMRLJ LETA IN BRENČI,
Z ROŽICE NA CVET HITI,
VES OKROGEL IN KOSMAT,
MEDEK ON NABIRA RAD.

PRILETI ČEBELICA,
Z MEDOM RADA SE SLADKA,
LETA Z ROŽICE NA CVET,
DA POSRKA SLADEK MED.

RAZNE MUHE TUDI Å E,
PRIDEJO NA ROŽICE,
KER PA MEDA NIČ VEČ NI,
GREDO K DRUGI ROŽICI.

CVET JIM ČAÅ ICO ODPRE:
”POSLADKAJTE MUHE SE,
JUTRI NAVSEZGODAJ SPET,
VAM PONUDIM SLADEK MED.”

METULJČEK

METULJČEK S KRILI FRFOTA,
DA BI OPAZILA GA,
MIMO MENE PRILETI
IN NA CVETU OBSEDI:

”DOBRO ZDAJ ME TI POGLEJ
IN RESNICO MI POVEJ,
ALI LEP SE TEBI ZDIM,
KO NA ROŽICI SEDIM?”

”RES SI LEP, METULJČEK TI,
VSAJ TAKO SE MENI ZDI,
VPRAÅ AJ PA METULJČICO,
ALI NJEJ SE ZDI TAKO.”

PRILETI METULJČICA
IN METULJA PREPOZNA:
”PRIDI TI METULJČEK MOJ
IN ZAPLEÅ I PLES Z MENOJ.”

V BLIŽINI VIDIM RES,
DVEH METULJEV NORI PLES,
S KRILI MAHATA V SLOVO
IN ODPLEÅ ETA V NEBO.

PESEM S PLANINE

SPODAJ ZELENO MORJE,
ZGORAJ MODRO OBZORJE,
IN LUNA SREDI MODRINE,
GLEDA LEPOTO Z VIÅ INE.

TRAVA SE Z ROSO UMIVA,
ČEBELA SE V CVETU SKRIVA,
PAJEK NA SREDI MREŽE,
Z NITKO MUHO POVEŽE.

POD DREVJEM GOBICA RASE,
V DALJAVI SE SRNA PASE,
POLH PA SREDI DREVESA,
IZ STORŽA SEMENA OTRESA.

V DALJAVI ZVONEC POZVANJA
IN KRAVE SKUPAJ NAGANJA.
ČLOVEÅ KI GLASOVI V DALJAVI,
ZARES SO MOTEČI POJAVI.

NAENKRAT ROMANTIKA MINE,
ČAROBNA LEPOTA IZGINE,
OD MIRNIH, ZELENIH PLANIN,
OSTANE SAMO Å E SPOMIN.

JUTRO V ZELENEM

KOMAJ ZJUTRAJ SE ZBUDIM,
SRED’ ZELENIH TEH PLANIN,
SONČNI ŽARKI ŽE Z NEBA,
GREJEJO PLANINSKA TLA.

MUHE V SONCU PLEÅ EJO,
PTIČICE PREPEVAJO,
DVA METULJA JUTRANJA,
PLES POLETJA PLEÅ ETA.

RADA GLEDAM TO NARAVO,
VSO SPOKOJNO IN PA ZDRAVO,
KI JE TU ZA VSE LJUDI,
DA ODREÅ I NAS SKRBI.

VEČ JI ČASA POSVETIMO,
SE V NAROČJE JI VRNIMO,
KER OTROCI SMO NARAVE,
KI JE MATI NAÅ E MAME.

PLANINSKO POLETJE

URA KMALU BO DESET,
ZUNAJ SE OGREVA SPET.
SONCE SIJE RES MOČNO,
KMALU BO PREVEČ TOPLO.

TALE TEDEN VROČ JE RES,
TUDI SREDI TEH DREVES,
SONCE KAŽE SVOJO MOČ,
DAN ZA DNEM JE BOLJ VROČ.

TAKEGA POLETJA Å E
DO SEDAJ NE SPOMNIM SE,
DA JE VROČE SRED’ PLANIN
IN PRED SONCEM JAZ BEŽIM.

SPODAJ V DOLINI PA
KOT V KOTLU JE MENDA,
TRIDESET IN VEČ STOPINJ,
MENE ”RIHTALO” BI ”HIN”.

SO ZATO PLANINE RAJ
IN TAKO BO VEKOMAJ.
KDOR VROČINE SE BOJI,
NAJ V PLANINE POHITI.

OBJEMI KOT ZDRAVILO

Že stoletja vemo, da otroci ne zdržijo brez fizičnega stika in naklonjenosti. Le malo stvari jih lahko tako zadovolji kot topel objem družinskih članov. Prav tako za starše pogosto ni nič neobičajnega, če svoje otroke objemajo še v času njihove pubertete. Sčasoma pa pogostost fizičnega stika za večino ljudi vseeno upada, čeprav medicinske raziskave dokazujejo njegove zdravstvene koristi.

Medsebojni fizični stik začnemo izgubljati zgodaj v obdobju odraščanja, ko se naše potrebe po fizični naklonjenosti začnejo kompenzirati z razvijajočimi spolnimi potrebami. Nelagodje in nerazumevanje seksualnosti povzroči izogibanje že poznanim fizičnim stikom, tudi objemom. Pripoved neke matere pravi, da je bila šokirana, ko ji je hčerka povedala za pripetljaj v šoli. “S fantom se ne smeš objemati več kot 2 sekundi,” ji je dejala. Večino nezaupanja v fizični stik pridobimo z učenjem, “varnostna razdalja”, ki si jo postavimo, pa nam kasneje večinoma le preprečuje doseganje zadovoljitve naše naravne želje po povezanosti oz. bližini drugega.

Virgina Satir, večkrat imenovana za mater zdravljenja družin, je ugotovila, da “objeme potrebujemo za preživetje. Na dan potrebujemo osem objemov. Za osebno rast pa ta številka naraste na dvanajst.” Njene podatke podpira raziskava, ki kaže, da je naše čustveno stanje močno odvisno od fizično doživete ljubezni in dotika. Objemi so osnovno gonilo možganov pri razvijanju osnovnih pozitivnih čustev. Klinična psihologinja na Univerzi Bath Linda Blair pravi: “Dotik vpliva na možganski cerebelarni sistem, torej področje, ki je najverjetneje zaslužno za doživljanje osnovnih pozitivnih čustev, kot sta zaupanje in naklonjenost.”

Stanje misli pa vpliva tudi na telo – nedavne raziskave univerze v Severni Karolini so pokazale, da sta se krvni tlak in raven kortizola (hormon, ki se proizvaja med stresom) bistveno znižana pri osebah, ki so jih parnerji objeli za vsaj 20 sekund. Å e ena raziskava iz leta 2000 je dokazala, da je objemanje otrok, medtem ko so jim jemali kri, to povzročilo manj joka, prav tako so bili njihovi srčni utripi mirnejši. Dodatne raziskave kažejo tudi povezavo med povečanim številom objemov in manjšim tveganjem za bolezni srca.

Objemanje zagotavlja tudi pot do boljših odnosov in lahek način za njihovo izboljšanje. Obstaja celo terapevtska metoda Z objemanjem do sproščenosti, ki partnerje spodbuja, da se objemajo v stoječem položaju. Na koncu namreč v objemu odkrijejo stabilnost in udobje, ki ju povzroči medsebojna bližina. Ta metoda, ki jo je uvedel David Schnarch, obema partnerjema omogoča, da odpreta svoj intimni prostor in se popolnoma sprostita. Z njeno pomočjo naj bi pari prišli do boljše splošne komunikacije in bolj strastne intimnosti. Sproščen in poln objem bi nam naj omogočal čutenje in povezovanje na telesni ravni, ki nas dobesedno združuje.