ZDRAVLJENJE Z VODO

Velikokrat slišimo, da ne znamo več prisluhniti svojemu telesu, da smo opustili dobre stare naravne metode zdravljenja in se popolnoma podredili terorju sodobnega življenjskega sloga in kemičnih zdravil, ki jih nadgrajujeta kirurgija ter obsevanje. A ni čisto tako. V nekaterih delih sveta kljub napredku niso pozabili izročil, ki se prenašajo iz roda v rod, v drugih pa se večina prebivalstva zateka k starodavnim spoznanjem zaradi revščine, saj si zdravil ne more kupiti, pa tudi za zdravnika nima.

Kje začeti?

Seveda smo zelo ranljivi, ko se nam ali bližnjim zatakne pri zdravju. Običajno nam na preventivnem zdravniškem pregledu povedo, da imamo previsok tlak, preveč sladkorja in maščob v krvi ter še marsikaj, česar niti ne občutimo. V ambulanto se odpravimo šele po tem, ko nas mučijo bolečine, alergije in druge nevšečnosti, ki ne minejo v nekaj dneh. Diagnoza je huda ali tudi ne, zmeraj pa moramo pri terapiji sodelovati, kar večinoma razumemo kot redno jemanje tablet. Če seveda nismo osveščeni. Če smo, poiščemo vse mogoče vire, iz katerih bi se lahko poučili o naravi svoje bolezni, in se brez zdravil, a z radikalnim posegom v življenjski slog, skušamo dokopati do zdravja. »Navodila za pitje vode«, ki jih lahko preberete v okvirju, so eden od takšnih virov. Nekje je pač treba začeti. A prej še nekaj o vodi, ki je vse prej kot novo zdravilo, pa tudi čisto nenevarna ni.

Že babice so vedele

Vsakomur, ki se spozna na shujševalne kure (in to smo, žal, skoraj vsi), je znano, da je treba spiti na dan »vsaj dva litra vode«, kar pa ni nič novega. Že naše babice so vedele, da voda duši lakoto, ureja prebavo, pospešuje delovanje ledvic (in preprečuje vnetje) ter ohranja gladko in napeto kožo. Predvsem na vzhodnem delu zemeljske oble znajo uporabljati vodo zunanje in notranje od pamtiveka. Kopanje, oblivanje, izpiranje in pitje vode so navsezadnje glavni terapevtski program termalnih zdravilišč.

Zadnje desetletje se je voda znova znašla v središču pozornosti, saj so mnogi terapevti ugotovili, da premalo pijemo, zato pa preveč jemo – da smo najbrž začeli zamenjevati občutek žeje za občutek lakote. Hkrati se je na alternativni sceni pojavila trditev, vsaj delno ji je morala pritrditi tudi znanost, da vsaka voda ni dobra za telo, da ni dovolj, da ni strupena, ampak mora biti »živa« in po svoji strukturi čim bolj podobna krvi. Takšno, pravijo ji »živa voda«, so našli v himalajskih dolinah in pojasnjuje, zakaj so tamkajšnji revni prebivalci, več lačni kot siti, tako dolgoživi.

Izobražena voda

Precej zanimanja je vzbudila (kajpak alternativna) teorija, da je vodo mogoče informirati oziroma ji vcepiti navodilo, kako naj v telesu učinkuje. Elektronski mikroskopi so zares pokazali, da je struktura kristalov v vodi iz različnih virov zelo različna, še posebej se razlikuje, če jo je »obseval« bioenergetik. Kot vemo, je na tržišču kar nekaj različnih kozarcev, ki dajejo vodi navodila, kako naj učinkuje – shujševalno ali kako drugače. Nekateri alternativci pa pravijo, da ni treba zapravljati denarja za informirane kozarce, saj navadni kozarci delujejo popolnoma enako. Vodo natočimo, primemo kozarec med dlani in ji prijazno povemo, kako naj učinkuje v našem telesu. Izobražena voda potem učinkuje ali pa tudi ne, to je precej odvisno od tega, koliko v učinek verjamemo.

Telo kliče po vodi

Pravo revolucijo je pred časom povzročila že omenjena knjiga Telo kliče po vodi, v kateri avtor opisuje številne bolezni, ki jih povzroča dehidracija – med njimi revmatizem, previsok tlak, črevesne in želodčne bolezni, bolezni srca in obtočil, debelost, glavobol. Ko sem to prebrala, sem se začela pri priči nalivati z vodo, ker so me občasno trpinčili vrtajoči glavoboli na eni strani čela. Zares so minili. Potem sem na vodo spet pozabila – kot skoraj vsi.

Dr. Batmanghelidj je s svojimi spoznanji razkuril strokovno javnost pa tudi kopico poslovnežev. Farmacevti so ga razglasili za šarlatana, saj bi bili ob ogromne zaslužke, če bi bolniki pili le vodo brez njihovih tablet. Prav tako so protestirali prodajalci ustekleničene vode. Vodna terapija jim je bila sicer neznansko všeč, ne pa tudi navodilo, da je dobra čisto vsaka voda iz javnega vodovoda, četudi je precej klorirana. Pol ure jo pustiš v vrču na pultu, občasno malo premešaš, pa klor izpuhti.

Potem se je pojavilo kar nekaj znanstvenih raziskav z modrovanjem o tem, koliko je voda zares učinkovita in koliko je moramo spiti. Pred dobrim mesecem smo lahko brali takšno raziskavo iz Å vice, ki pravi, da ni nobenih dokazov, da voda bistveno poslabšuje ali izboljšuje zdravje. Če spijemo približno dva litra tekočine na dan, vštete so tudi juhe, kava in sokovi, je kar dovolj. Tisti, ki prisegajo na vodno terapijo, pa odločno zatrjujejo, da to ne drži. Nobena druga tekočina razen vode naj ne bi učinkovala zdravilno, saj telo v goveji juhi ne zna ločiti vode od beljakovin, mineralov in drugih snovi, ampak jo sprejme kot eno informacijo.

Povprašajte zdravnika

Objavljamo torej navodilo, kako piti vodo in koliko, poskusite in kmalu boste ugotovili, ali vam prija ali ne. Pitje velike količine vode seveda ni zmeraj nenevarno, še posebej pri nekaterih boleznih in dietah. Če imamo visok tlak, bo še višji, če bomo jedli na primer slano prekajeno meso in ogromno pili, saj se bo voda zadržala v telesu. Nevarna je tudi dehidracija, saj je znano, da je voda učinkovit diuretik. Če bomo torej jedli sadje in neslano zelenjavo ter spili veliko vode, lahko ostanemo brez življenjsko pomembnih elektrolitov (to se nam lahko zgodi v hribih, kjer pijemo snežnico, ki je brez mineralov, in odplavi iz telesa še zadnjo sol, ki smo je veliko izgubili že z znojenjem). Vodo odplavljajo iz telesa tudi beljakovine (dieta: solata in meso učinkuje med drugim zato, ker iz telesa spravi vso vodo), zato se lahko po neumnem mimogrede zdehidriramo. Nasprotno pa potrebujemo veliko vode, da spravimo iz telesa predelane ogljikove hidrate (sladkor, bela moka), in voda se lahko v nas zadrži zelo dolgo.Če torej nismo zdravi, povprašajmo raje zdravnika. Neka slovenska lepotica je povedala, da je ostala med nosečnostjo vitka, ker je spila na dan kar po štiri litre vode. Recept ni primeren za vse.

Sploh pa recept, ki ga objavljamo, ne omenja velikanskih količin vode, le zjutraj na tešče bi je morali spiti kar precej. Kar mnogi že tako ali tako počnejo, predvsem pa je to navada na Daljnem vzhodu, kjer je civilizacijskih bolezni za zdaj manj. Začnejo se, ko se poveča apetit po hamburgerjih in čipsu, pred čimer ni več varen noben kotiček sveta.

Voda na tešče!

Metoda je preprosta: zjutraj, ko vstanemo, moramo takoj spiti 640 mililitrov vode, nekaj več kot pol litra torej. Potem si moramo umiti zobe in naslednjih 45 minut niti jesti niti piti. Potem smemo jesti in piti, nato pa naslednji dve uri nič – niti hrane niti pijače. Tako je pri vseh obrokih – potem ko se najemo in napijemo, sledita dve uri popolne abstinence. Pa še nekaj – med jedjo je treba piti mlačno in ne mrzlo vodo, tudi topel čaj (kot to počnejo Vzhodnjaki) je priporočljiv. Mrzle pijače naj bi zlepile maščobe in s tem upočasnile prebavo.

V tem je torej ves štos čudežne vodne metode. Obljublja pa veliko:

– v 30 dneh naj bi se znebili previsokega tlaka,
– v 10 dneh gastritisa,
– v 30 dneh diabetesa,
– v 10 dneh zapeke (precej verjetno),
– v 180 dneh raka,
– v 90 dneh tuberkuloze.
Če ni dovolj jasno – vodo pijemo zjutraj in potem še dve uri po vsakem obroku ter pol ure pred naslednjim, da ne razredčimo preveč želodčnih sokov.

Vsekakor pa bodimo vsaj zjutraj kje blizu stranišča.

Vir: Jana

WordPress Themes