Warning: Parameter 1 to wp_default_scripts() expected to be a reference, value given in /var/sentora/hostdata/srna/public_html/mismozastvar_com/wp-includes/plugin.php on line 601

MAÄŒJA META VZNEMIRJA IN POMIRJA – GORENJSKI GLAS

Mačke se na mačjo meto odzovejo z vznemirjenjem in evforijo, ljudje, ki srkajo njen čaj, pa se nasprotno povsem pomirijo. Kosmatim prijateljem privoščimo grizljanje suhih listov mačje mete za spodbujanje igrivosti, sami pa si iz njih pripravimo čaj za boljši spanec.

Mačja meta za mačje užitke

Mačja meta (Nepeta cataria) izvira iz vzhodnih delov Sredozemlja, srečamo pa jo po vsej stari celini. Če ste ljubitelj met, jo gotovo že dobro poznate. Za vse tiste, ki ne veste, o kateri rastlini je govor, pa hiter opis – listi so srčasti, nagubani, z nazobčanim robom in značilne sivkasto zelene barve zaradi drobnih dlačic na površini. Cvetovi so ustnati in združeni v socvetja na koncu vrhnjih poganjkov. Njihova barva je različna – od bele, rahlo rožnate do modre. Mačja meta cveti od junija do septembra. Tik pred ali med cvetenjem nabiramo zelišče, ga posušimo in shranimo za pripravo zdravilnih čajev ali pa kot sredstvo za igro in razvedrilo naših mačk.

Pomoč pri prebavnih motnjah

Že ime današnje rastlinice nakazuje na povezanost omenjene mete z mačkami, zato se bomo za spremembo bolj kot učinkom mačje mete na ljudi posvetili njenemu neverjetnemu vplivu na mačke. A najprej poglejmo, kako ta trajnica iz družine met vpliva na ljudi. Navadno mačjo meto so v zdravilne namene uporabljali že stari Rimljani. Tudi v srednjeveškem zdravilstvu je imela velik pomen, na kar kažejo mnogi stari zapisi. Iz nje so pripravljali čaje, izdelovali tinkture in olje ali pa so njene posušene liste kadili. Posušeno listje so svoj čas mešali tudi tobaku, imelo pa naj bi rahlo omamen učinek. Mačja meta deluje podobno kot druge vrste met, denimo poprova ali klasasta – blaži krče in vetrove v črevesju, ureja želodčne in črevesne težave ter preprečuje napenjanje. Lajša bolezni dihal, kot so bronhitis, katar, prehladi … Ker deluje pomirjevalno, je dobrodošla pomoč pri nespečnosti, razdražljivosti in stresu. V obliki obkladka jo polagamo na rane, praske in otekline. Olje, pridobljeno iz mačje mete, učinkovito odganja komarje.

Ko mačke padejo v trans …

Če opazujemo mačke, ki so prišle v stik z mačjo meto, bi lahko rekli, da so videti, kot bi bile zadete. In res, eterično olje mačje mete vsebuje snovi, ki na mačke deluje podobno kot marihuana na nekatere ljudi. Desmond Morris v knjigi Zakaj mačka prede – Resnice in zmote o vedenju mačk opisuje, da ko mačka na vrtu odkrije in poje to rastlino, doživi desetminuten narkotični »trip«, med katerim je videti, kakor bi padla v ekstazo, je omamljena oz. zamaknjena. Mačkino soočenje z rastlino lahko opišemo tudi takole: mačka se približa omenjeni rastlini in jo začne ovohavati, potem pa jo v naraščajočem zanosu liže, grizlja, žveči, se znova in znova drgne ob njo, otresa z glavo in glasno prede, grči in mijavka, se valja po tleh ter tu in tam celo narahlo poskakuje v zrak. Celo najbolj umirjene mačke, ki se sicer vedejo povsem zadržano, v primeru, ko pridejo v stik s to rastlino, kažejo popolno neobrzdanost. Valjanje v stanju, podobnem transu, je podobno kretnjam in vedenju goneče se mačke med ovulacijo, zato nekateri strokovnjaki domnevajo, da mačja meta deluje na mačke kot nekakšen mačji afrodiziak.

Tudi igrače in priboljški z dodatkom mačje mete

Če smo vas malce prej prestrašili z izjavo, da mačja meta deluje na mačke podobno kot marihuana na ljudi, naj vas pomirimo. Mačji zasvojenci imajo srečo. Drugače od mnogih drog, ki jih uporabljajo ljudje, kemična snov v mačji meti mačkam ne povzroča odvisnosti in trajnih negativnih posledic. Po desetminutnem transu oz. užitku se mačka vrne v normalno stanje brez vsakršnih škodljivih učinkov. Grizljanje suhih listov zatorej mački ne škodi. Nasprotno, spodbuja igro, telesno dejavnost in boljše počutje. Če jih nimate na zalogi, lahko svoji mijavkajoči ljubljenki v trgovini enostavno kupite igračo ali blazino, ki vsebuje mačjo meto. Z njo so polnjeni tudi nekateri mačji priboljški. No, lahko jo spustite tudi v domači vrt, ampak v tem primeru bo z nebrzdanim valjanjem nasad mačje mete močno poškodovala. Pa še to. Vse vrste iz družine mačk, tudi tigri in levi, se na mačjo meto odzivajo na enak način. Čisto lahko pa se zgodi, da je vaša mačka povsem ravnodušna do mačje mete. Obstajajo namreč tudi mačke, ki jih mačja meta ne vzdraži. Pravijo, da se mačke že rodijo kot »zasvojenke« ali pa ne. Mačja meta pa ni edina rastlina, ki pri mačkah povzroča zanesenost in nenavadne reakcije. Takšnih je vsaj še deset, najbolj znan med njimi pa je baldrijan, ki mu ljudski jezik upravičeno reče tudi mačja trava.

MELISA ZDRAVI VSE BOLEZNI – GORENJSKI GLAS

Melisa (Melissa officinalis) je njega dni veljala za panacejo, rastlino, ki zdravi vse bolezni. Zelo privlači čebele in krepi njihovo zdravje. Kar sploh ni čudno. Beseda melissa grško pomeni čebela.
Pred časom me je sosed čebelar prosil za vrečko čebeloperke, kot so ji nekoč pravili. Z njo natira panje, da jih čebele ne bi zapustile. Pogosto jim pripravlja tudi čaj, zato mu je kaj hitro pošla domača zaloga. Sploh, ker ga tudi sam rad pije. Kaj lahko se zgodi, da boste še pridni kot čebele, če boste pili pripravke iz te vrtne zeli z vonjem po limonah in okusom, ki človeka osveži in je kot nalašč za poletne dni.

Melisa obnovi mladost

Meliso v zdravilstvu uporabljajo že več kot dva tisoč let. V Evropo so jo zanesli Arabci prek Å panije. Gojili so jo zlasti menihi na samostanskih vrtovih. Srednjeveške zdravilske bukve jo omenjajo kot eliksir življenja s čudežno močjo. Tisti, ki so zjutraj redno pili melisin čaj, naj bi živeli krepko čez sto let. V 17. stoletju je zelo znano postalo melisino oziroma karmeličansko žganje, ki so ga začele proizvajati in v svet pošiljati bosonoge karmeličanke iz Pariza. Å e dandanes je to žganje zelo v uporabi, zlasti na nemškem govornem območju, kjer ga poznajo pod imenom Klosterfrau-Melissengeist. Kot zdravilo za vse bolezni so meliso čislali tudi arabski modreci, ki so se na zdravilstvo zelo spoznali. Priporočali so jo za zdravljenje božjasti, blodenj, besnenja, bolezenske zaspanosti in brezvoljnosti. Krepila in poživljala naj bi tudi srce, želodec, možgane in vse organe, kar jih je. Navduševalo je dejstvo, da naj bi obnovila mladost in pomagala opešani naravi. Zdravnik Paracelsus je prisegal, da je izmed vseh zeli najboljša za srce. Odpravila naj bi možganske zavore in poživljala duha. Plinij je svetoval, naj si z njo umivajo oči tisti, ki jim je začel pešati vid in jim rase siva mrena. Uveljavila se je tudi pri nas. Stari padarji so pisali: »Z melisno vodo lase zmivej, ne bodo nikoli sivi!«

Prija pred težkimi preizkušnjami

Zdravilnost, ki so jo melisi pripisovali že stari zdravitelji, je potrdila znanstvena medicina. Obnese se pri prebavnih težavah, denimo pri slabi prebavi, preveč kisline, slabosti, napenjanju, kolikah in krčih. Je blago pomirilo, ki pomaga pri žalosti, tesnobi, depresiji, lenobnosti, histeriji, stresu, nespečnosti, migreni, menopavzi, brezvoljnosti, nemirnosti, potrtosti in razdraženosti. Po čaju iz melise naj sežejo ljudje, ki jih čakajo težke preizkušnje. Denimo študentje pred izpiti. Pomagal jim bo zbrati misli in utrdil spomin. Pridno naj ga pijejo tudi melanholiki, saj bo dobro del njihovi pretežno otožni duši. Krepi delovanje srca in znižuje krvni tlak. Vroč čaj pospešuje potenje, zbija vročino in uspešno zdravi prehlad, gripo, kašelj in infekcije. Ima protivirusni učinek, pomaga pa tudi proti alergijam. Učinkovit je pri zdravljenju senenega nahoda. Pri slabem zadahu je dobrodošel za spiranje ust. Blaži bolečine pri zobobolu in omotico pri nosečnicah. Dekleta si s poparkom očistijo in osvežijo kožo.

Čaj in mešanice za različne tegobe

Čaj iz melise pripravimo kot poparek: dve žlički zeli prelijemo s skodelico kropa in pustimo stati 10 minut. Å e posebej zdrav in okusen je, če ga pripravimo iz svežih listov. Pijemo ga večkrat dnevno dalj časa. Zlasti bo prijal otrokom, starejšim in slabotnim osebam. Proti živčnim motnjam in nespečnosti melisi dodamo baldrijan (Valeriana officinalis), hmelj (Humulus lupulus) ali šentjanževko (Hypericum perforatum). Za zniževanje krvnega tlaka jo mešamo z lipovim cvetjem (Tilia cordata), za zdravljenje želodčnih tegob pa s kamilico (Matricaria chamomilla) ali poprovo meto (Mentha piperita). Melisin poparek lahko vlijemo tudi v kopel, v kateri zvečer okopamo nemirne malčke, da se laže pogreznejo v deželo sanj. Pri hudi nespečnosti odraslih pomaga melisino žganje. Nekaj kapljic zmešamo z vodo, spijemo pred spanjem. Žganje je dobrodošlo za vtiranje pri revmatizmu, blaži tudi pike žuželk. Melisino eterično olje se uporablja v aromaterapiji za zdravljenje strahu, sramežljivosti in depresij. Ta priljubljena zel se skupaj s poprovo meto (Mentha piperita) in drugimi zelišči pogosto znajde tudi v aromatičnih blazinicah za dihala, glavobol in pomiritev.

http://www.youtube.com/watch?v=hHml6CDRY8E&feature=list_related&playnext=1&list=AV4oVf-d_DwKCc6d2al38qCS6neJUZ_xQd

http://www.youtube.com/watch?v=pojhYlEXJP8&feature=related

ZAKISANOST TELESA

Zakisani?

Imate težave, kot so akne, vznemirjenje in tresenje, pomanjkanje energije, zgaga, močni glavoboli? Ste morda utrpeli depresijo, astmo, glivične okužbe, gastritis, ali morda celo hujše bolezni, kot so motnje učenja, levkemija, rak?

Če prepoznate katero od težav kot svojo, potem je odgovor na vprašanje, ali imate težave z zakisanjem ali acidozo, pritrdilen.

Acidoza je stanje prevelikih količin odpadnih kislin v telesu, ki nastajajo v tkivih in so glavni vzrok za nastanek vseh bolezni v telesu. Telesne tekočine stalno prehajajo skozi tkiva in odnašajo presežene količine odpadnih kislin. Naš organizem deluje tako, da odpadne kisline, ki jih ne more izločiti, ponovno vsrkava iz debelega črevesa, od koder jih preko jeter pošlje nazaj v krvni obtok in odloži v tkivih. In te, v tkivih odložene odpadne kisline določajo, ali bo naš organizem zdrav ali bolan.

Na človekovo biokemično stanje vpliva vse, to je vsa zaužita hrana in vsa doživljanja; fizična, čustvena ali duševna. To pomeni, da je lahko oseba, ki se pravilno prehranjuje prav tako zakisana, če se počuti kot kotel, ki vre in ga bo razneslo.

Kako pa lahko preprečimo acidozo?

Nasprotje zakisanosti je alkalnost. Ta pomaga h kreposti telesa, dobrega počutja in odličnega zdravja. Dosegamo jo s hrano, ki je bazična oz. alkalna, torej takšna, ki ne izloča odpadnih kislin, in z dobrim notranjim počutjem. Bazičnost s hrano dosežemo z razmerjem 80:20, kar pomeni, da moramo zaužiti 80 odstotkov živil, ki ustvarjajo bazičnost in samo 20 odstotkov takih, ki ustvarjajo kislost.

Bazičnost v telesu zahtevajo vsi naši notranji organi in žleze.

* Če smo zakisani, srce spremeni pravilen srčni utrip in zmanjša se nasičenost kisika v krvi, kar posledično vodi v degeneracijo srca. Bazično okolje omogoča normalno delovanje tega organa.
* Pljuča so organ, ki ima za osnovno nalogo, da vzdržuje ustrezno bazičnost v telesu. Ta poteka z izmenjavo plinov pri dihanju in z izločanjem odpadnih kislin iz krvnega obtoka. Že rahlo kisla kri lahko povrzoči veliko težav.
* Želodec igra glavno vlogo. Njegovo nepravilno delovanje je posledica kislinsko-bazičnega neravnovesja. Posebno težavo lahko povzroča ukleščeni vagusni živec, zaradi katerega se močno zmanjša izločanje želodčne kisline. Pomanjkanje želodčne kisline povzroča, da se hrana ne razgradi popolnoma in postane preveč kisla, kar seveda vodi v številne bolezni in težave.
* Jetra s pomočjo številnih encimov presnavljajo kisle strupene snovi iz krvi in predstavljajo obrambo pred strupi. Vse hranljive snovi iz gastrointestinalnega trakta po jetrni veni pridejo najprej prav do tega organa. Seveda je obremenjenost tega organa tem večja, če odpadne kisline neprenehoma krožijo po krvi. Če jih preobremenimo s kislimi produkti presnove beljakovin, je smrt neizogibna!
* Delovanje trebušne slinavke je zelo odvisno od pravilne prehrane. Tukaj nastajajo prebavni encimi, ima pa slinavka tudi ključno vlogo pri zmanjševanju presežene kislosti.
* Tanko črevo in njegove Peyerjeve ploščice so življenjskega pomena, saj so odgovorne za absorbcijo hranljivih snovi in proizvajajo limfocite, ki so del limfnega sistema. Poleg tega v njih nastajajo velike količine encimskega soka, ki je verjetno najpomembnejša bazična snov v našem telesu.
* Ledvice proizvajajo in izločajo seč ter presežne kisline. Skozi ta organ odrasle osebe v eni minuti preteče približno liter krvi. Ledvice ohranjajo kri bazično in izločajo kisle beljakovine, zato je jasno, zakaj jih ne smemo preobremeniti s kislinami.
* Å čitnica je težava marsikoga. Bazično okolje je za ščitnično žlezo zelo pomembno, prav tako tudi za možgane.
* Vranica se v kislem okolju zelo poveča ali pa upočasni svoje delovanje in tako zastruplja celotno telo.
* Nadledvični žlezi proizvedeta mnogo hormonov, ki ustvarjajo predvsem bazično okolje in sodelujeta pri vzdrževanju ustreznih vrednosti krvnega sladkorja.
* Debelo črevo je prostor, kjer se ne smejo kopičiti odpadne kisline! Strupi se namreč ustavljajo ob steni debelega črevesa in se pri driski ali zaprtju naberejo v večjih količinah ter ponovno absorbirajo v krvni obtok! Če blata ne odvajate vsaj do dvakrat na dan, si pomagajte z zeliščnimi odvajali ali pa v lekarni kupite napravo za domače klistiranje. Rak debelega črevesa je ena najpogostejših bolezni, saj se večina bolezenskih stanj začne prav v debelem črevesu kot posledica neustreznega prehranjevanja ter slabe prebave in izločanja.
* Limfni sistem zelo upočasni svoje delovanje, kadar je telo preveč zakisano. Lahko pride celo do nevarnega stanja, to je, da se začne limfa postopno sušiti in ustvarjati majhne in velike strdke v tkivih. Ti strdki ne ovirajo le pretoka limfne tekočine, temveč tudi krvi!

Bazična (alkalna) hrana

Pa poglejmo, katera je prava hrana, s katero boste osvežili svoje telo in organe in se tako izognili odpadnim kislinam. Preden napolnite svojo prenovljeno zalogo živil, velja opozorilo, da kuhana, zamrznjena hrana izgubi na bazični vrednosti, zato naj bo vaš jedilnik sestavljen iz čimveč svežih sestavin. Enako je pri hrani, ki vsebuje konzervanse.

\”melone\”

Bolj sveža in slajša je hrana, večjo bazičnost ustvarja!

Sadje, zelenjava & žitarice

Sadje

Sadje, ki ustvarja bazičnost/alkalnost:

* ananas
* avokado
* banane (zrele, sicer ustvarjajo kislost)
* breskve
* citrusi
* češnje
* dateljni
* fige
* granatno jabolko
* grenivka
* grozdje
* hruške
* jabolka
* jagode
* kaki
* kivi
* kosmulje
* kutine
* lubenica
* maline
* mandarine
* mango
* marelice
* melone (ustvarjajo največjo bazičnost)
* papaja
* pomaranče
* rozine
* rožič.

Sadje, ki ustvarja kislost:

* borovnice
* brusnice
* slive
* suhe slive

Zelenjava

Zelenjava, ki ustvarja alkalnost:

* artičoke
* bambusovi vršički
* beluši
* blitva
* brokoli
* brstični ohrovt
* buč(k)e
* cvetača
* čebula (tudi mlada in šalotka)
* escarole
* gobe
* hren
* ingver (svež)
* jajčevec
* koleraba
* korenje
* koruza, sladka
* krompir, neolupljen (olupljen ustvarja kislost)
* kumare
* ohrovt
* paradižnik
* paprika
* pesa
* peteršilj
* por
* radič
* redkev
* regrat
* repa
* špinača
* zelena
* zelena solata
* zelje, sveže, kislo

Žitarice

Žitarice, ki ustvarjajo alkalnost:

* amarant
* kvinoja
* proso

Žitarice, ki ustvarjajo kislost:

* ajda
* ječmen
* koruzni zdrob
* oves
* pira
* pšenica, beljena (ustvarja zelo močno kislost)
* pšenica, polnozrnata
* riž, basmati, beli, rjavi, predelan (izogibajte se ga)
* riž, beli, predelan (izogibajte se ga)
* rž.

Stročnice, oreški, meso, olja & sladila
Stročnice

Stročnice, ki ustvarjajo alkalnost:

* grah, svež
* lima fižol, svež
* izdelki iz soje:
o suha zrna
o sojin sir (tofu)
o sojino mleko
o sojin strok
o tempeh

Stročnice, ki ustvarjajo kislost:

* bob
* čičerika
* leča
* fižol (beli, črni, rdeči, mornariški, stročji, adzuki, mung, pinto).

Oreški

Oreški, ki ustvarjajo alkalnost:

* mandlji
* kostanj (pečen)
* kokos, svež
* pinjole

Oreški, ki ustvarjajo kislost:

* arašidi
* brazilski orešek
* indijski oreški
* kokos, posušen
* lešniki
* makadamije
* ameriški oreh
* pistacija
* orehi

Meso

Meso je kislo! Nobena vrsta mesa in ribe ne ustvarja v telesu alkalnosti. Prav tako ustvarjajo kislost maslo, siri, kravje mleko, smetana, jajca, sirotka, jogurti in vse živalske maščobe.

Olja

Olja, ki ustvarjajo alkalnost:

* avokadovo olje
* kokosovo olje
* koruzno olje
* mandljevo olje
* olivno olje
* repično olje
* ricinusovo olje
* sezamovo olje
* sojino olje
* sončnično olje
* žafrankino olje

Sladila

Sladila, ki ustvarjajo alkalnost:

* rjavi rižev sirup
* posušen sok iz trsnega sladkorja
* med
* agava

Sladila, ki ustvarjajo kislost:

* fruktoza
* ječmenov sirup
* med, predelan, pasteriziran
* javorjev sirup
* melasa
* mlečni sladkor
* sladkor iz sladkorne pese
* umetna sladila

Vsi sveže iztisnjeni sadni in zelenjavni sokovi delujejo bazično. Prav tako zeliščni čaji.
So pa škodljivi in ustvarjajo kislost žgane pijače, vino, pivo, kava, kavni nadomestki, črni čaj, gazirane pijače.
Prav tako ustvarjajo kislost začimbe/dodatki kot so­ želatina, kečap, majoneza, gorčica, sol, sojina omaka, muškatni orešček, kis-beli, predelan.
Kislost ustvarjajo tudi kozmetični izdelki, zdravila, tobak.

Jejte uravnoteženo, po načelu 80:20. Uživajte sveže sadje, posebej melono, ki je priporočljiva 20 minut pred vsakim obrokom. Pravilno dihajte, uživajte in razgibavajte se v naravi. Predvsem pa ne varčujte s smehom in dobro voljo!

Vsebina je zaščitena z zakonom.
Članek je del portala www.planet-lepote.com

RAZKISANJE/ALKALIZIRANJE TELESA

Pred sto petdesetimi leti je francoski pionir sodobne medicine in fiziologije, doktor Claude Bernard, prvi uporabil izraz ‘milieu interieur’. Zadnje besede francoskega pionirja mikrobiologije Louis Pasteura pa so bile: “mikrobi niso pomembni, pomembno je notranje okolje (milieu interieur)”. S temi besedami se je priklonil Bernardovi ideji, da je notranjost telesa tista, ki omogoči virusu, da zaživi in ogrozi človeško zdravje.
Prav kislost telesa je tista, ki omogoča virusom, bakterijam in glivam, da pričnejo povzročati zdravstvene težave. Sodobna znanost je to tudi dokazala.

pH

Ko smo zdravi ima naša kri pH vrednost 7.4, tekočina v hrbtenjači 7.4 in v slini prav tako 7.4. Čeprav je pH vrednost sline odvisna od pH vrednosti posebnih celičnih sokov, lahko trdimo, da vrednost sline odraža naše fizično stanje, pomanjkanje kalcijevih ionov. Pri ljudjeh, ki tega pomanjkanja nimajo, imajo pH vrednost v razponu med 7.5 in 7.1( malo alkalno-bazično stanje) . Razpon med 6.5 (malo kislo) in 4.5 (zelo kislo) kaže stanje, ki je rahlo kislo in ima manjše pomanjkanje, ter stanje, kjer je prisotnost kalcijevih ionov zelo šibka, torej kisla. Več kot polovica odraslih ima v sebi pH vrednost 6.5 in manj, kar je posledica staranja (pomanjkanje kalcija) in življenskih navad. Otroci imajo 7.5! Rakavi bolniki pa imajo vrednosti 4.5, predvsem pri tistih, pri katerih je rak že v zadnjem štadiju.
Skoraj vse degenerativne bolezni – vključno z rakom, srčnimi boleznimi, osteoporozo, artritisom, žolčnimi in ledvičnimi kamni in propadom zob; so v tesni povezavi s prekomerno kislostjo v našem telesu. Človeško telo ima določene mehanizme, ki skrbijo za to, da je pH vrednost v krvi stalna – 7.4 . Princip delovanja je tak, da bazične ali pa kisle minerale po potrebi shranjuje na določena mesta v telesu, vključno s kostmi, mehkim tkivom, telesnimi tekočinami in slino. Kar pomeni, da pH vrednost le-teh zelo niha. Zato nam pH vrednost sline lahko točno pokaže splošno pH ravnotežje v našem telesu.
Rak v alkalnem okolju (bazičnem) ne more preživeti. Vse oblike artritisa so v neposredni povezavi s prekomerni kislostjo v našem telesu. Kislina v našem telesu razkraja kosti in zobe. V kakršnemkoli zdravstvenem stanju ste trenutno, vam lahko pH tester pove, v katero smer se nagiba vaše zdravje.

Kaj pomeni “kislo” in “alkalno (bazično)”

Voda (H2O) se ionizira v vodik (H+) in hydroxyl (OH-) ione. Ko so ti ioni v enakovrednem razmerju, je pH vrednost nevtralna – 7.0. Če je več H+ ionov, potem je voda “kisla”. Če pa je več OH- ionov, potem rečemo, da je voda “alkalna(bazična)”. pH lestvica gre od 0 do 14, kot logaritem, kar pomeni, da je vsak korak 10x večji od prejšnjega. Skratka, pH od 4.5 je desetkrat bolj kisla od 5.5, 100x bolj kisla kot 6.5 in 1000x bolj kisla od 7.5.

Kisli in bazični minerali ter hranljive snovi

Minerale z negativnim el.nabojem privlači ion H+. Imenujemo jih kisle minerale: klor (Cl-), žveplo (S-), fosfor (P-), ti tvorijo kisline – vodikov klorid (HCl), žveplena kislina (H2SO4) in fosforna kislina (H3PO4). Minerale s pozitivnim nabojem pa privlačijo negativno nabiti OH – ioni. Imenujemo jih alkalne (bazične) minerale. Ti minerali so izredno pomembni pri naši prehrani – kalcij (Ca+), kalij (K+), magnezij (Mg+) in natrij (Na+). Če bi hoteli ugotoviti, katera hrana je kisla oz. bazična, potem bi morali to hrano zažgati do konca, da bi ostal le še pepel, ga zmešati z vodo in na tak način bi lahko z pH testerjem ugotovili, kakšna hrana je v resnici.

ALKALNI MINERALI IN NJIHOVA pH VREDNOST:
Cezij: pH 14
Kalij: pH 14
Natrij: pH 14
Kalcij: pH 12
Magnezij: pH 9

KAJ POVZROČI ACIDOZO (zakisanost)?
ACIDOZA je pogoj za nastanek vseh bolezni. Spoznati moramo preprost proces, ki alkalizira (razkisli) naše telo, in ki skrbi za pravilno ter nemoteno delovanje vitalnih organov in žlez. Zgolj uravnan pH omogoča zdravo življenje.

Kako acidoza vpliva na telesne organe:

SRCE

Srce spada med najbolj ogrožene organe, kadar je acidoza prisotna. Živec vagus najbolje deluje v alkalnem okolju, poleg ostalih funkcij je zanj značilno, da uravnava tudi srčni utrip. Pravilen srčni utrip se spremeni, če je preveč kislih odpadkov v telesu (kar v bistvu tudi pomeni acidoza). Ti odpadki krvi odvzamejo potreben kisik, kar ima za posledico degeneracijo srca. Alkalno okolje ustvari idealne razmere za pravilno delovanje srca.

ŽELODEC

Že prej omenjeni vagus, deseti živec od dvanajstih, ki izvirajo iz glave, je odgovoren tudi za pravilno delovanje želodca. Če imamo prebavne težave, to lahko pomeni tudi, da je moteno delovanje vagusa. Posledično to lahko privede tudi do hiatus hernia sindroma, kar lahko povzroči večjo produkcijo kislih odpadkov. Poleg tega hitro zmanjša produkcijo želodčne kisline, njeno pomanjkanje pomeni manj obdelano hrano, ki zaradi tega postane bolj kisla.

JETRA

Jetra opravljajo preko 300 različnih funkcij. Ena iz med teh nalog je tudi obdelava kislih toksinov iz krvi. Jetra izločajo alkalne encime, ki služijo kot prva bojna črta obrambe organizma pred različnimi strupi. Vsa hranila, ki jih dobimo skozi prebavila, preidejo v kri šele po njihovi obdelavi v jetrih. Več ko prihaja kisla hrana v telo, bolj so jetra obremenjena. Če je ta obremenitev prevelika, jetra zbolijo in posledično lahko zaradi tega nastopijo hudi problemi za človekovo zdravje. Takrat je življenje posameznika pod vprašanjem.

TREBUÅ NA SLINAVKA/ PANKREAS

Trebušna slinavka je izrednega življenskega pomena za človeka in tudi ta je zelo odvisna od pravilne prehrane. Njeno pravilno delovanje uravnava kislost v telesu, ter skrbi za uravnotežžen sladkor v krvi. Pankreas se pri človeku z leti izredno poveča, kar je dokaz za naše nepravilno (kislo) prehranjevanje. Vsakodnevno uživanje mesa, sladkorja, mleka itd…zahteva od trebušne slinavke hiperproduktivnost. Zato se ne gre čuditi, da človek po 40. letu pridobi večji pankreas, kot ga imajo zveri, ki se hranijo izključno s surovim mesom. Bolj ko jemo alkalno hrano, bolje bo naša trebušna slinavka funkcionirala.

TANKO ČREVO

Limfatično tkivo črevesja (Peyerjeve plošče) so življenjskega pomena. Pomembne so za pravilno asimilacijo hrane in proizvodnjo limfocitov za uspešno delovanje razvejane mreže limfnega sistema. Prav tako poganjajo obširen encimski cikel, ki pripomore k večji bazičnosti človeškega organizma. Nemoten potek tega cikla v sistemu je bistvenega pomena. Prevelika količina kislih odpadnih snovi predstavlja veliko obremenitev limfatičnega tkiva v črevesju ter s tem zmanjša kvaliteto encimskega cikla.

LEDVICA

Njihova glavna naloga je v tem, da iz krvi izločijo vse kisline oz.lisle odpadke presnove. Ti odpadki se nato izločijo iz telesa skozi urin. S tem skrbijo za alkalnost krvi. Vsako minuto se skozi ledvica pri odrasli osebi prečisti 1 l krvi. Kadar je v krvi preveč kislin, potem postanejo ledvice preobremenjene. Takrat nastanejo ledvični kamni, ki se formirajo z lepljenjem odpadnih kislih celic in minerali soli. Torej, če nočete dobiti ledvičnih kamnov, alkalizirajte svoje telo!

ČREVO

Rak na debelem črevu je drugi najbolj razširjen rak, tako pri moški, kot tudi pri ženski populaciji. Nastane zaradi črevesnih oblog, ki jih tvorijo v glavnem kisli ostanki hrane. Da bi lahko prebavljena hrana zapustila telo po naravni poti, se prične premer črevesa večati. To hkrati pomeni, da se mora črevesna stena stanjšati ( kot če napihamo balon). Nastanejo razpoke in razjede, to pa omogoča toksinom neoviran dostop v notranjost človeškega telesa. Vsak človek v industrializiranem svetu bi moral opraviti čiščenje črevesja štirikrat na leto. Seveda ob pravilni alkalni prehrani do takih težav sploh ne bi prihajalo.

LIMFNI SISTEM

V telesu je okrog 600-700 limfnih žlez. Limfna tekočina prinaša hranljive snovi do celic in odstranjuje njihove kisle produkte. Delovanje limfne tekočine je najboljše v bazičnem okolju. V primeru zakisanosti telesa se upočasni. S tem povzročimo kronično situacijo, ki ogroža naše življenje. Postopoma se limfna tekočina začne sušiti in sprijemati na tkivo. Ta proces oziroma adhezija vpliva ne samo na limfno tekočino, temveč tudi na krvni obtok. Oviran pretok limfe povzroči shranjevanje (nabiranje) kislih snovi v tkivu. Tudi nezadostno pitje čiste vode upočasni limfo. Odpadne snovi iz hrane, ki niso ustrezno prebavljene, se reabsorbirajo v glavni obtok skozi limfni kanal tankega črevesa. Prav tako nezadostno odvajanje povzroča ponovno absorbcijo odpadnih snovi in strupov v krvni obtok.
***

ZUNANJE OKOLJE

Če je Bernard govoril o “notranjem okolju” (živel je namreč v času, ko je že bila rodovitna prst polna mineralov), pa moramo danes govoriti tudi o zunanjem okolju. Intenzivno kmetijstvo, ki proizvaja velike količine pridelkov, je namreč obdelovalno zemljo izropalo naravnih hranljivih snovi, ki so se v prsti nabrale preko tisočletij (in še dosti dlje). Sodobna prehrambena industrija sicer nastale probleme rešuje z mineralnimi gnojili, ki jih dodaja obdelovalnim površinam, toda ker gre za racionalizacijo (profit) teh odmerkov, sčasoma prst postaja vse bolj siromašna. Pridelek seveda uspeva, toda njegova kvaliteta je vse bolj degradirana. Zaradi tega dejstva, je tudi naša prehrana vse bolj nekvalitetna. Če pa pomislimo še na t.i. kemična zaščitna sredstva, ki se jih nenehno uporablja pri pridelavi, je taka hrana ne samo osiromašena, ampak tudi zastrupljena.
Posledično se zaradi intenzivnega kmetijstva višina plasti obdelovalne zemelje vse tanjša. V ZDA so ugotovili, da se je pri njih v zadnjih 100-tih letih v poprečju stanjšala za več kot 1/2 metra. Kolobarjenje je ta problem dosti bolje reševalo, kot so to dosegla mineralna gnojiva, toda po mnenju strokovnjakov so se težave pričele že takrat, ko je človeški rod pričel za prehrano gojiti in vzgajati enoletne rastline. V brazilski državi Santa Clari, kjer se lokalno prebivalstvo aktivno ukvarja s poljedelstvom, so zaznali, da je erozija rodovitne prsti vse hujša (močni vetrovi, obilo padavin). Za pomoč so se obrnili na agronome, ki so jim, po preučtvi dejanskega stanja, svetovali, naj poberejo zgolj plodove rastlin, stebla pa naj pustijo na njivah, da po naravni poti del hranil povrnejo zemlji. Na tak način so preprečili nadaljno erozijo, pa tudi pridelek je bil kvalitetnejši in seveda izdatnejši.
Ljudje postajamo vse bolj ekološko osveščeni, zato nam pridelovalci ponujajo organsko pridelano hrano. Seveda si tako hrano lahko privoščijo predvsem bogatejši sloji. Čeprav se “ekološka pridelava” sliši zelo lepo, v resnici stvari niso povsem take, kot jih prikazujejo. Kot prvo to ni povsem neoporečna pridelava, tudi kontrola je pomanjkljiva, kot drugo pa je potrebno povedati, da ta hrana komaj dosega rezultate (bogastvo hranil), ki so bili povsem običajni v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Ponekod že pridelujejo superorgansko hrano, ki je v resnici izredno kvalitetna. Razlika med organsko in superorgansko hrano je v tem, da se pri prvi uporabi cca. 12 t biološkega gojiva/ ha, pri drugi pa v poprečju preko 200 t/ha. Razlika je očitna. Toda ta hrana bo večini prebivalstva še manj dostopna. Seveda še vedno obstaja možnost, da si omislimo svoj vrtiček in tam pričnemo gojiti svojo “superorgansko hrano”.
Večina zelenjave, ki je ne kupujemo na lokalnih tržnicah od naših branjevk, sploh ne raste več v zemlji, ampak v toplih “gredah” na nekakšni volni, v katero je speljana cevka in ta poganjku dovaja vodo in kemična hranila! Npr.tako vzgojena solata nima korena “umazanega” od zelje, saj ni bila nikoli v kontaktu z njo.
Oglejmo si še primere, ki zgovorno pričajo o tem, kakšna bistvena razlika obstaja med organsko pridelano hrano in tisto, ki nam jo ponujajo v veleblagovnicah.

Fižol – organska p.: neorganska
Mangan – 30:1
Železo – 22:1
Baker – 23:1

Ohrovt
Kalcij – 4:1
Kalij – 4:1

Zelena solata
Kalcij – 5:1
Železo – 50:1
Mangan – 170:1

Paradižnik
Magnezij – 12:1
Mangan – 68:1
Železo – 2.000:1

Na tem mestu je potrebno še na kratko spregovoriti o našem načinu prehranjevanja. Znastveno je dokazano, da je kuhana hrana izredno pogubna za vsa bitja na tem planetu. In človek ni izjema. Kljub skokovitem napredku sodobne medicine in higienskih standardov, smo ljudje vse bolj bolni. Zakaj? Res je, da smo v visoko razviti družbi pod hudimi psihološkimi pritiski (stres), da je naše okolje polno različnih toksičnih snovi, da je kvaliteta pitne vode že alarmantna, da smo neprestano izpostavljeni umetnemu elektromagnetnemu valovanju in radiaciji; toda eden glavnih vzrokov tiči v našem načinu priprave obrokov. Kuhanje in peka našo hrano povsem osiromaši vitaminov, encimov in mineralov. Če k temu dodamo še pitje gaziranih pijač, ki so povrhu umetno sladkane, in alkoholnih pijač, potem si sami sebi kopljemo jamo v katero bomo omahnili in iz katere ni povratka.
Industrijsko obdelana hrana ustvarja v našem telesu kislo okolje. Tobak, gazirane pijače, mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, sladkor in slaščice, kruh in pšenični izdelki, različna sintetična zdravila, sintetični hormoni (estrogen)…vse našteto izredno bremeni sposobnost našega telesa, da učinkovito uravnava pH .
Ko se vrednost pH-ja obrne navzdol, bomo zagotovo zboleli, ali za rakom, ali za diabetesom, osteoporozo itd…
Kaj nam preostane?
Uživajmo čim več surove hrane, uravnovesimo naše razvade, kupujmo organsko pridelano hrano iz naše okolice, saj bomo s tem nagradili naše “sosede” za njihovo marljivo delo.
Za vse tiste, ki si želijo alkalizirati svoje telo izključno s spremenjeno hrano, so spodaj v dodatku tabele različne hrane, ki nam lahko pomagajo pri tem. Predno usmerite pozornost na prehrano, si oglejte tudi naravne dodatke k prehrani, ki lahko povsem spremenijo vaše “notranje okolje”.

Opozorilo.

1. Stranski produkti presnove so kisline. Če vsakdanji stres minimaliziramo, s tem zvišamo bazičnost našega telesa. Pri tem nam lahko veliko pomaga meditacija, saj je dokazano, da le-ta zmanjša nevarnost od raka za 55% (velja tudi za druge oblike hujših sistemskih bolezni)!
2. Telesna aktivnost deluje tako antistresno, kot tudi zdravilno v fizičnem smislu. Telo obskrbimo z več kisika, kar omogoča alkalno okolje. Fizična aktivnost tudi pomaga telesu, da se lažje znebi vseh toksinov (potenje). Vedeti je treba, da limfni sistem nima mišičnih vlaken, zato je odvisen od mišične aktivnosti skeleta.
3. Naša prehrana naj bo sestavljena od 20 -25% kisle hrane, ostalo naj bo alkalna. Če smo huje zboleli (rak, diabetes…), potem uživajmo zgolj alkalno hrano in potem imamo vse možnosti, da popolnoma ozdravimo.
4. “Kisla” hrana ne pomeni, da mora biti njen okus kisel. To zgolj pomeni, da se v telesu, po presnovnih procesih, spremeni v kisle ostanke. Vsi vemo, da je limona zelo kislega okusa, toda na telo deluje (zaradi svojih bogatih encimov) alkalno, kot le redko katera druga vrsta živil.

DODATKI K PREHRANI, KI OMOGOČAJO ALKALIZACIJO TELESA

VODA

Voda iz gorskih tolmunov je že na prvi pogled polna življenja. Njena iskrivost nas takoj premami in prisili, da spijemo požirek vode iz dlani. Del njene skrivnostne moči leži v tem, da je taka voda polna kisika, in njegovo prisotnost nagonsko začutimo. Njena pH vrednost se zaradi oblilice kisika in mineralov giblje med 9 in 10. Na svoji poti skozi dolino voda prične izgubljati kisik in rudninske snovi. Velik del tega se nalaga v prsti, kar omogoča bogato življenje raznovrstnim rastlinam. Zato v dolini večinoma uspevajo listavci, ki za svoje življenje potrebujejo alkalno zemljo.
Vodo, ki je uporabljamo nižje v mestih, se popolnoma razlikuje od gorske vode. Ima dosti manj mineralov (zato pa ima več pesticidov in drugih kemikalij) in manj kisika. V Sloveniji je sicer poprečje pH vrednosti pitne vode nadpoprečna in znaša nekje med 7.4 in 8.0, kar bistveno odstopa od poprečja drugod v razvitem svetu. Kljub temu, se je treba zavedati, da v enem dnevu spijemo (bi morali spiti) več litrov vode, torej so te količine dosti večje, kot zaužite ostale hrane. Torej iz tega lahko potegnemo logičen zaključek, da če bi pili pH bogatejšo vodo, bi s tem dosti lažje pomagali našemu telesu, da vzdržuje pH ravnotežje, ki naj bi se gibalo tam okoli 7.4 pH.
Na tržišču obstaja obilna ponudba naprav, ki lahko našo pitno vodo alkalizira, poleg tega pa odstrani tudi večji del toksinov v njej. Težava je v tem, da take naprave niso ravno poceni (preko 1.000 EUR). Obstaja pa cenejša rešitev. Pri nas je že mogoče kupiti cenovno zelo ugodne filtre, ki odstranijo velik del strupov iz pitne vode. Na tržišču pa obstajajo tudi dodatki za vodo, ki z visoko vsebnostjo človeku potrebnih ionskih mineralov navadno vodo spremenijo v zdravo vodo, ki na tak način doseže alkalno vrednost med 9.0 pH in 10.0 pH. Ionični minerali v teh dodatkih delujejo tudi na področju električne napetosti, ki mora biti v vsaki celici optimalna (cca.100 mV). 99% vseh kemičnih procesov v celicah se odvijajo s pomočjo vode. Poleg tega so ti dodatki zmožni zvišati vsebnost kisika v vodi, kar blagodejno vpliva na celotno telo – zdravje.
Priporočamo : pH Booster

MINERALI

Naše telo je v principu zgrajeno iz vode in mineralov, zato je naše zdravje dosti bolj odvisno od mineralov, kot pa od vitaminov, maščob, OH in beljakovin.
Najpomembnejši mineral je kalcij, ki je prisoten prav povsod, v vsaki celici (in ne samo v kosteh in zobeh). In na tem mestu naletimo na poglaviten problem: kako pridobiti zadosten vnos teh mineralov? Zadeva je dosti komplicirana. Veliko živil (mleko) je bogatih s kalcijem, toda tega naše telo ne(zna)more uporabiti. Tudi direkten vnos čistih mineralov nam ne more pomagati, saj je izkoristek le 3-5 %. Najbolj učinkovit vnos mineralov je preko rastlin, saj naše telo potem nima nikakršnih problemov z absorbcijo le-teh.

Na našo srečo pa obstaja rastlina, ki jo lahko opišemo kot čudežno rastlino, saj ima v sebi skoraj vse človeku do sedaj poznane encime (teh je preko 3.000), poleg tega je bogata z vitamini (A, B1… E in niacin) in z minerali (Ca, Cr, Cu, Fe, Mg, Mn, Mo, K, Zn), pa tudi z antioksidanti. Ta rastlina se imenuje ječmen, oz. mladi poganjki te rastline. Seveda je težko priti do teh poganjkov (lahko pa si z njim zasadimo vrtno gredico), predvsem preko celega leta in povrhu mora biti popolnoma organske pridelave, zato je potrebno poseči po proizvodih, ki so se že pojavili na naših tržnih policah.
Priporočamo ječmenov sok, oz.poganjke mladega ječmena v prahu, ki ga zmešamo z kozarcem vode ali soka, ter je neoporečne biološke pridelave. Tudi pri nas ga je moč kupiti v nakaterih bolje založenih veleblagovnicah, le da ti izdelki niso visoke kakovosti in tudi precenjeni. Zato se priporoča BarleyLife – GreenDrink.

ENCIMI

Ljudje zelo slabo poznamo encime in njihovo izredno pomembno vlogo za naše zdravje. Vemo le, da so potrebni za pravilno prebavo (želodčni sokovi in slina v ustih), to pa je ponavadi čisto vse, kar vemo o njih.
Vendar so encimi še dosti več, kot prej omenjeno. Encimi so beljakovine, ki so nujno potrebne za odvijanje kemičnih reakcij v živem organizmu. Prav vsak kemičen proces v telesu je nemogoč brez prisotnosti encimov. Delovanje tkiva, mišic, kosti, organov, vsaka celica v telesu nujno potrebuje encime. Skratka: celotno človeško telo brez encimov ne more delovati. Encimi se tvorijo znotraj telesa ( v vsaki celici, najbolj pa v trebušni slinavki in v endokrilnih žlezah), z vnosom surove hrane pa jih dobimo še od zunaj. Ob rojstvu imamo v organizmu tudi delno sposobnost tvorjenja encimov , vendar je potrebno to naravno “rezervo” vseskozi nadomeščati z encimi, ki jih moramo zaužiti s surovo hrano.
Poprečen človek si prehranjevanje zamišlja približno takole: ko pojemo obrok hrane, ta preide v želodec, kjer se nahajajo želodčni sokovi in to hrano predelajo, predelana hrana spolzi v tanko črevo, koder koristne sestavine preidejo v kri, preostanek pa potem zaide v debelo črevo in od tam se izloči iz telesa. Toda temu ni tako. Narava ima svoja pravila: obrok hrane mora biti bogat z encimi, to hrano pa moramo dodobra prežvečiti, encimi v ustih delno že obdelajo zaužito hrano. Ta potem preide v želodec, in tam se prabavlja še približno eno uro (že 75% predelana hrana), šele nato to hrano zalijejo želodčni sokovi (hidroklorna kislina), ki hrano dokončno predelajo; in hrana preide v tanko črevo, želodčna kislina se nevtralizira, trebušna slinavka zopet doda encime, dokončno predelana hrana preide skozi stene tankega črevesa v krvni obtok.
Na našo žalost, pa mi delujemo proti zakonom narave, zato naletimo na veliko, veliko problemov.
Smo edina živa bitja na svetu, ki hrano kuhamo in pečemo, zato je taka hrana skoraj brez vsakih encimov, pa še to hrano ne zvečimo dovolj (le 1/4 tega, kolikor bi morali), zato hrana preide v želodec skoraj neprebavljena, tam leži kako uro ( kot kamen ). Želodčna kislina ne more storiti kaj dosti, taka neprebavljena hrana pride v tanko črevo. S tem povzročimo stresno situacijo za trebušno slinavko in druge endokrilne žleze morajo delati pod visokim delovnim pritiskom, saj morajo izdelati ogromno količino pravih encimov, da se hrana lahko predela v neko telesu potrebno obliko. Ni potrebno posebej omenjati, da se zaradi tega kislost našega telesa zviša.

Priporočamo izdele NuZyme, ki nas obskrbi z vsemi potrebnimi encimi, in so rastlinskega izvora.

TABELE

TABELE ALKALNE / KISLOTVORNE HRANE

Te tabele so namenjene vsem, ki si želijo uravnati pH vrednost telesa s pravilno prehrano. pH vrednosti so v razponu od 0 do 14, kar je pod 7 pomeni kislost (z malo kisika), nad 7 pa so alkalne/bazične. Tabele so namenjene zgolj kot orientacija, katera hrana je alkalna in katera je kisla. Opozoriti je treba, da obstajajo določene razlike med vrstami hrane, ki so podane v teh razpredelnicah.*

ALKALINA HRANA

KISLOTVORNA HRANA

ALKALNA ZELENJAVA

Alfalfa
Ječmenovi poganjki
Rdeča pesa
Mladi listi rdeče pese
Brokoli
Zelje
Korenje
Cvetača
Zelena
Mladi listi pese
Chlorella
Ohrovt
Kimarica
Regrat
Užitni cvetovi
Jajčevec
Fermentirana zelenjava
Česen
Stročji fižol
Grah
Koleraba
Glavnata solata
Gobe
Poganjki gorčice
Čebula
Razhudniki, družina (krompir, paradižnik, jajčevec…)
Pastinak (zelo glikemičen)
Fižol
Paprika
Bučke
Redkev
Ogrščica
Morska zelenjava
Mlada špinača
Spirulina
Kalčki
Sladki krompir
Paradižnik
Vodna kreša
Žitni poganjki
Divja zelenjava (regrat…)

ALKALNA VZHODNJAÅ KA HRANA

Maitake
Daikon
Regrat, koren
Shitake
Kombu
Reishi
Nori
Umeboshi
Wakame

ALKALNO SADJE

Jabolko
Marelica
Avokado
Banana (zelo glikemična)
Jagodičje
Robide

Cantaloupe
Češnja, kisla
Kokos, svež
Dateljni, suhi
Fige, suhe
Grozdje
Grenivka*
Melona
Limona*
Limeta
Rozine
Nektarine*
Breskev
Maline
Rabarbara
Jagode
Tangerine*
Lubenica

* Čeprav se zdi, da so citrusi kisli, v resnici ustvarjajo alkalnost v našem telesu.

ALKALNE BELJAKOVINE

Mandlji
Orehi
Proso
Tempeh (fermentiran)
Tofu (fermentiran)
Sirotka v prahu, sirotka

ALKALNO SLADILO

Stevia

ALKALNE ZAČIMBE IN PRELIVI

Cimet
Curry
Ginger/Ingver
Gorčica
Chili Pepper/ feferoni
Sol, morska
Miso
Tamari
Vsa zelišča

ALKALNO – OSTALO

Jabolčni kis
Čebelji pelod
Lecithin Granules
Melasa
Probiotične kulture
Kisli mlečni izdelki
Zelenjavni sok
Sok iz poganjkov
Sveži sadni sokovi
Mineralna voda
Alkalna voda

ALKALNI MINERALI

Cezij: pH 14
Kalij: pH 14
Natrij: pH 14
Kalcij: pH 12
Magnezij: pH 9

KISLOTVORNA ZELENJAVA

Koruza
Leča
Olive
Buče

KISLOTVORNO SADJE

Borovnice
Vloženo sadje
Brusnice
Ribez
Slive**
Suhe slive**

KISLOTVORNO ZRNJE IN IZDELKI IZ NJIH

Seme hrena
Ječmen
Otrobi pšenice
Otrobi ovsa
Koruza
Koruzni škrob
Moka iz semena konoplje
Kamut
Oves
Ovseni kosmiči
Quinoa (vrsta metlike)
Riž (ves)
Riževi kolači

Pira
Pšenica
Pšenični kalčki
Testenine
Kruhi
Krekerji, sodavica
Bela moka
Pšenična moka

KISLOTVORNE STROČNICE

Čičerika
Fižol, vse vrste
Leča
Sojino mleko
Riževo mleko
Mandljevo mleko
Soja (zrnje)

KISLOTVORNI MLEČNI IZDELKI

Maslo
Sir
Sladoled
Različni sheaki

KISLOTVORNI OREÅ ČKI IN MASLA

Indijski orešček
Arašidi, kikiriki
Arašidevo maslo
Oreh
Pecan

ŽIVALSKE BELJAKOVINE , KI POVZROČAJO KISLOST TELESA

Slanina
Govedina
Krap
Å koljke
Krap
Ribe
Jagnjetina
Jastog
Organsko meso
Ostrige
Å čuka
Svinjina
Zajec
Losos
Sardine
Klobase
Ostrige
Å kampi
Tuna
Puran
Teletina

KISLOTVORNE MAÅ ČOBE & OLJA

Avakadovo olje
Maslo
Koruzno olje
Konopljino olje
Laneno olje
Mast
Olivno olje
Sončnično olje
Sezamovo olje

KISLA SLADILA

Rožič
Sladkor
Koruzni sirup

KISLI ALKOHOL

Pivo
Žganje
Liker
Vino

OSTALA KISLA HRANA

Ketčap
Kakav
Kava
Kis
Gorčica
Poper
Sodavice

KISLE KEMIKALIJE IN ZDRAVILA

Aspirin
Kemične snovi
Zdravila
Pesticidi
Herbicidi
Tobak

KISLI
JUNK FOOD

Coca-Cola: pH 2
Pivo: pH 2.5
Kava: pH 4

** Čeprav so alkalne, na telo delujejo kot kisle.

NEPOZNANA HRANA

Obstaja več inačic kisle in alkalne hrane. Označena hrana ponekod spada med kisle, spet drugod med alkalne. Za zdravo prehrano se ni treba popolnoma držati razpredelnice, toda večji del prehrane naj bo alkalna. *

Å parglji
Brazillski oreščki
Brstični ohrovt
Ajdova moka
Piščančje meso
Koruza
Skuta
Jajca
Laneno seme
Zeleni čaj
Zeliščni čaj
Med
Kombuha

Javorjev sirup
Mleko
Oreščki
Organsko Mmeko
(nepasterizirano)
Krompir (bel)
Bučno seme
Kislo zelje
Sojini produkti
Buče
Sončnične pečke
Jogurt

EKSTREMNO ALKALNE

Limone, lubenica

MOČNO ALKALNE

Konoplja, fige, datelji, limete, mango, melone, peteršilj, morska trava, grozdje brez pešk (sladko), papaja, vodna kreša

Å parglji, sadni sokovi, grozdje (sladko), kivi, pasjonka, ananas, rozine, slive, zelenjavni sok, hruške (sladke)

ZMERNO ALKALNE

Jabolka (sladka), Alfalfa kalčki, marelice, avokado, banane, dateljni, fige (sveže), guava, česen, grenivke, grozdje (manj sladko), zelišča, solata (glava), nektarine, breskve, hruške, buča (sladka), morska sol

Jabolka (kisla), rdeča pesa, paprika, brokoli, zelje, cvetača, ingver (sveži), solata (svetlo zelena), pomaranče, breskve (manj sladke), krompir (z lupino), buče (manj sladke), maline, jagode, kreša, sladka koruza, repa, kis (jabolčni)

RAHLO ALKALNE

Mandlji, artičoke, brstični ohrovt, češnje, kokos (svež), kumarice, jajčevci, med, por, gobe, okra, olive, čebula, vložene kumarice (domače), redkvice, redkev, morska sol, začimbe, paradižnik, kis

Kostanj (suh, pečen), jajčni rumenjak (mehko kuhan), kozje mleko in sirotka, domača majoneza, oljčno olje, sojin sir, soja,sojino mleko, kalčki, tofu, paradižnik (manj sladek), kvas

NEVTRALNO

Maslo (sveže, nesoljeno), smetana (sveža), surovo mleko in sirotka, olja (razen oljčnega), jogurt (navadni), margarina

ZMERNO KISLOTVORNO

Banane (zelene), ječmen, borovnice, otrobi, maslo, žitarice (nerafinirane), siri, krekerji (nerafinirani), brusnice, suh fižol, posušen kokos, beljak, jajce (celo), fruktoza, kozje mleko (pasterizirano), med (pasteriziran), kečap, javorjev sirup (neprocesiran), mleko (homogenizirano), melasa (organska), večina oreščkov, gorčica, oves (organski), olive (vložene), testenine (polnozrnata), slaščice (polnozrnate,z medom), slive, pokavka (s soljo, maslom), krompir, riž (rjavi), semena (bučno, sončnično), sojin sos, pšenični kruh (organski)

EKSTREMNO KISLOTVORNO

Umetna sladila, govedina, pivo, kruh, rjavi sladkor, sodavice, žitarice (rafinirane), čokolada, tobak, kava, vanilijev puding (s karemelnim sladkorjem), divjačina, zdravila, droge, marmelade, žele, sadni sokovi s sladkorjem, bela moka, ribe, jagnetina, žganje, bele testenine, svinjina, perutnina, javorjev sirup (procesiran), sladkarije in kolači iz bele moke, sol (rafinirana in jodirana), vložene kumarice (industrijske), črni čaj, bel kruh, svetel kis (rafiniran), polnozrnati izdelki, vino, jogurt (s sladkorjem)

OREH KOT ZDRAVILO

Ste vedeli?

Iz zeliščarstva: zaradi podobnosti orehovih plodov s človeško glavo je navadni oreh veljal za pomoč pri različnih težavah z glavo. Tako je zunanji zeleni ovoj predstavljal kožo na glavi, trda lupina lobanjo, medtem ko je notranje jedrce predstavljalo človeške možgane.

V slovenskem jeziku poznamo kar nekaj fraz, ki so povezana s plodovi tega drevesa:

* streti trd oreh: rešiti težko, neprijetno stvar, naporen izziv. Za nekoga je lahko izziv tudi pretrd oreh.

* smejal se je kot bi orehe stresal: glasno, hrupno.
* ni vreden piškavega oreha: brezvrednost nečesa.

V slovenskem jeziku ima oreh pomembno vlogo tudi v prenesenih pomenih:

* kot bi orehe stresal – glasno, hrupno;

* ni vredno piškavega oreha – zelo malo, nič;
* to je trd oreh – je težko, zapleteno;
* streti trd oreh – rešiti težko, neprijetno stvar;
* zna več kot le orehe treti – ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj.

Zdravilnost oreha

Jedrca so odličen vir energije in esencialnih hranil. V naravnem zdravilstvu je zelo cenjeno orehovo olje, ki pomaga pri uravnavanju telesne teže, čisti kri in spodbuja delovanje ledvic. Redno uživanje manjših količin orehovega olja pomaga pri znižanju maščob in holesterola v krvi, zavira nastanek srčno-žilnih obolenj in deluje protivnetno.

Orehi sproščajo in pomirjajo zaradi dokaj velike vsebnosti aminokisline triptofana, ki v telesu sprošča hormon ugodja serotonin. Pomagajo pri presnovi ter krepijo srce in pljuča. Aminokislina arginin spodbuja nastajanje dušikovega oksida, ki skrbi, da arterije ostanejo prožne in omogočajo dober pretok krvi skozi srce. Zelene lupine orehov, ki jih namočimo v domače žganje, so znano domače zdravilo za želodec.

V orehih je okoli 60 odstotkov maščob. Največji delež sestavljata linolna in linolenska kislina, ki sta esencialni maščobni kislini. Poleg maščob vsebujejo orehi še okoli 15 odstotkov beljakovin in približno 13 odstotkov sladkorjev, folno kislino, vitamin C in E. Najpomembnejši makroelementi v orehih so kalcij, magnezij in železo, med mikroelementi pa selen, baker in cink. Pomembna sestavina orehov je tudi elaginska kislina, ki zmanjšuje možnost pojava rakavih obolenj.

Maja, preden se razvijejo listi, začne oreh cveteti. Takrat nabiramo cvetove. Sveže liste in nezrele plodove nabiramo v maju in juniju, zeleno lupino jim je treba sleči še preden oreh začne dozorevati. V septembru nabiramo zrele plodove in jih posušimo v suhem in zračnem prostoru. Mlado listje, nabrano po suhem vremenu, je primerno za izdelovanje ekstrakta, tinkture, mazil. Koristi se za kopeli in obloge na rane, pri kožnih boleznih, vnetjih oči, ekcemih, zaščiti proti opeklinam po sončenju.

Čaj iz orehovih listov učinkuje proti črevesnim parazitom, je za jačanje mišic, proti katarju želodca, proti krvavečim dlesnim in rahitisu, za zdravljenje pljučnih bolezni, za čiščenje krvi. Z izpiranjem ust zmanjšamo vnetja, infekcije grla, bolezni desni. Piti ga je mogoče kot zdravilo proti driski, za čiščenje krvi in za urejanje prebave. Dve čajni žlički posušenih, narezanih listov prelijemo s skodelico vode, zavremo in pustimo stati približno pet minut. Tako dobljena tekočina je zdravilo za izpiranje pri vnetju oči in vek, pri ječmenčku. Lahko se uporabi tudi za izpiranje pri številnih kožnih boleznih, od aken, lišajev do potenja nog in odprtih vnetij nog. Listi se uporabljajo za zdravljenje ekcemov, izpuščajev in turov. Čaj pomaga odstranjevati sluz iz želodca in črevesja ter ustaviti drisko.

Če orehove liste skuhamo v vinu, bo napitek pomagal pri sladkorni bolezni. Orehe uporabljajo za zdravljenje griže, kožnih obolenj ter za povečevanje teže in moči. Zmleta lupina se uporablja za zdravljenje kožnih obolenj, herpesa, naglavnih in telesnih uši in notranjih parazitov. Razredčeno orehovo olje uporabljamo proti prhljaju.

Želodec in kri je mogoče prečistiti z orehovcem. Mlade orehe je treba razrezati in jih preliti s sadnim žganjem. Od petnajst do štirideset dni naj vsebina v zaprti steklenici stoji na toplem mestu. Precediti in piti po eno ali dve žlički. Zmeta jedrca, nastavljena na alkoholu, so dobra za masažo lasišča, proti prhljaju in izpadanju las. Suhe lupine orehov se koristijo za pripravo čaja in zdravljenje srčnih tegob, povišanega pritiska, arterioskleroze itd.

Orehov liker dobimo tako, da orehe naberemo konec junija, ko lupina oreha še ni olesenela. Orehe zrežemo na koščke in damo v večji kozarec za vlaganje. Dodamo žganje in sladkor. Namaz, narejen iz masti, ki smo ji dodali orehove popke (pustili smo jih stati 34 ur, potem zmes čisto malo segrejemo) se uporablja pri kožnih boleznih. Orehi z medom so znana specialiteta za jačanje moške potence in stimulans za splošno jačanje organizma, naravni tonik. Jedrca je treba samo potopiti v med, tako združene sestavine obnavljajo organizem in varujejo celice pred staranjem.

Kopel z orehovimi listi (v vodo pripravljeno za kopanje dolijemo čaj iz sesekljanih listov) odpravlja kožne bolezni, rahitis, gnojne rane, ekceme, akne, zmanjšuje pretirano znojenje.

Varuje pred nesrečo

Stari Slovani so verjeli, da je oreh sveto drevo, ki varuje pred nesrečo. Karel Veliki je v 8. stoletju tistim, ki so imeli zemljo, ukazal, naj poleg drugih zdravilnih rastlin gojijo tudi orehe. V antiki je bil oreh sveto drevo Jupitra in so ga imeli za zdravljenje. Dolga stoletja je bil oreh tudi hrana. Eni mu pripisujejo tudi čarovne lastnosti: Pravijo, da oreh v lupini prinaša plodnost. Če jih nosimo pri sebi, orehi krepijo srce in varujejo pred bolečinami revmatizma. Orehovi listi, ki si jih položimo pod klobuk, varujejo pred glavoboli.

BEZGOVA Å ABESA

Ta napitek iz bezgovih cvetov je zelo osvežilen, še posebej v poletnih dneh. Za še bolj prefinjen okus lahko bezgovim cvetovom dodamo tudi nekaj metinih listov. Podoben zelo osvežilen napitek pa pripravimo tudi iz lipovih cvetov ali melise.

Sestavine:

• 12 bezgovih cvetov
• 80 dkg medu ali kakega drugega bolj zdravega sladila (agavin sirup, javorjev sirup, fruktoza, trsni sladkor)
• 3 organske limone (lahko dodamo tudi kakšno organsko pomarančo)
• 2 dl jabolčnega kisa
• 10 l vode
• pest borovnic ali češenj (po želji)

Priprava:

Vodo uporabimo prevreto ali filtrirano. Priporočamo uporabo organskih limon, saj jih bomo v tekočino vložili z olupkom, zato je pomembno, da niso bile poškropljene s konzervansom ali drugimi kemičnimi preparati, ki so zdravju škodljivi. Kljub temu, da uporabljamo limone iz organske pridelave, jih najprej operemo in nato narežemo na kolesca.
V ohlajene kozarce ali steklenice s širokim vratom enakomerno nalijemo hladno vodo. Nato enakomerno vanje porazdelimo ostale sestavine (med, bezgove cvetove, narezane limone in kis). Če želimo nekoliko obarvan napitek, dodamo nekaj soka sveže stisnjenih borovnic ali češenj. Premešamo, pokrijemo z gazo in za 3 dni postavimo na sonce. Vsak dan enkrat do dvakrat dobro premešamo.
Medtem si pripravimo steklenice ali steklene kozarce, ki jih dobro operemo in nato za pol ure postavimo v pečico, ki smo jo ogreli do 80° C.
Po 3 dneh je tekočina pripravljena za precejanje skozi gazo v kozarce ali steklenice. Te nato dobro zapremo in zatesnimo ter shranimo v temnem in hladnem prostoru. Bezgovo šabeso lahko pijete že po tednu dni, še boljša pa bo po enem mesecu.

BEZGOV SIRUP

Za par litrov bezgovega sirupa potrebujemo:

– 3 litre domače pitne vode
– 3 kilograme sladkorja
– 7 limon (zrelih, rumenih)
– 2 grama citronske kisline (+/- 2 g po okusu)
– 45 bezgovih cvetov (lepih, naj se ne obletavajo in naj ne bodo gor kakšni žužki; 15 po litru torej)
– en velik pisker (recimo tam cca. 10 litrov je dovolj)
– prazne steklenice
– dovolj časa

Priprava

V pisker nalijete vodo in noter stresete sladkor ter premešate. Postavite na štedilnik in zavrete kombinacijo. Vmes malo mešajte, da je lepo tekoče in da se na dnu kaj ne zažge. Nato ugasnete plin in počakate, da se ta kombinacija ohladi. Medtem na kolobarje narežete oprane limone. Lupiti jih ni treba. Aham, kolobarji naj bodo 4 do 5 milimetrov debeli. No, ko je ona sladka zadevščina ohlajena, namočite prst noter in poskusite. Heh, sladkorna zagotovljena, če to piješ Kakor koli, nato dajte noter bezgove cvetove (brez hroščev) in jih potopite v sladkobno mešanico. Kojci zatem noter stresite še limone in zadevpčino premešajte. Izgleda zabavno, ne?
No, to je za danes vse. Pisker pokrijte in ga dajte na hladno mesto ter počakajte 24 ur.
Naslednji dan ima zadeva že prav lep vonj in še vedno sladek okus. Seveda, ko je pa sirup! Kaj vam je storiti? Polovite ven limonine kolobarje in bezgove svetove, nato pa v pisker iztisnite sok iz kolobarjev. Sedaj v bistvu lahko že poskusite in zadevo razredčite z vodo ter po potrebi dodate malo več citronke. Ja, to je trenutek, ko noter vržete tisto malo citronke. Za okus
Ko imate čas, pomijte steklenice, jih obrišite in segrejte. najbolje, da v pečici. Pa ne ravno pol ure na 250, heh. Toliko, da so fino tople in da pocrkajo bakterije. No, potem jih vzamete ven iz pečice (a bejž no!) ter jih ohladite (ja, saj vem, go figure..). Ja, morajo biti vsaj približno hladne. Nato v steklenico namestite lijak, v lijak pa drobno cedilko. Če se vam ne zdi dobra, pa dajte čez kako plenico ali star robec, hehe. Opran. Prelijte.
Tako.. Potem nalivate in nalijete do vrha (ja, tudi do dna, a predvsem do vrha) ter dobro zaprete. Če vam kaj ostane in ne pride do vrha, pustite in spijte tisti ali naslednji dan.
Flaške hranite v temnem in hladnem prostoru, odprte pa v hladilniku z zaprtimi vrati (da lučka ugasne).
Rok uporabnosti je.. Vsaj eno leto, če niste preveč fušali. Itak vam bo prej zmanjkalo, ne skrbite.

WordPress Themes