STRES

Stres je del našega vsakdanjika, naj bo psihični oziroma čustveni ali telesni. Medicina dolgo ni mogla potrditi ali zanikati povezave med stresom in srčnimi boleznimi. Danes strokovnjaki potrjujejo, da stres v resnici negativno vpliva na človekovo zdravje.
Stres je del našega vsakdanjika, naj bo psihični oziroma čustveni ali telesni. Medicina dolgo ni mogla potrditi ali zanikati povezave med stresom in srčnimi boleznimi. Danes strokovnjaki potrjujejo, da stres v resnici negativno vpliva na človekovo zdravje. Toda ker smo si ljudje različni, se na stres različno odzovemo. Nekatere vrste so za nas celo koristne, kadar pa se stres nenehno ponavlja in ga ne obvladujemo več, je resno ogroženo naše zdravje.

Poslovneži sredi štiridesetih let, ki skrbijo za svoje zdravje, jedo zdravo hrano in celo redno telovadijo, se lahko nenadoma spopadejo s srčno boleznijo, ko jih zadene infarkt. Navadno slišimo, da tak človek živi napeto, stresno, da je stalno pod pritiskom, od njega veliko zahtevajo (ali pa zahteva sam od sebe). V stresnih okoliščinah se človeško telo nemudoma odzove z alarmom. Vse telo, vsi procesi v njem se prilagodijo stanju, da stres obvladajo ali se mu izognejo. Zaradi stresa začne žleza hipotalamus sproščati hormone, predvsem adrenalin in kortizol. Ta hormona vplivata na nekatere presnovne procese v telesu, da se telo lahko pripravi na spopad.

Pri tem začne srce pospešeno utripati, poviša se krvni tlak in poveča sproščanje glukoze, da telo dobi dodatno energijo. Sistemi, ki trenutno niso bistvenega pomena, so začasno »izključeni« (na primer imunski ali prebavni sistem). Telo se le počasi vrača v normalno stanje. Enkraten stres človeku ne bo škodoval, toda če je nenehen in se sproščanje adrenalina in koritzola ponavlja, lahko to telesu škoduje. Najprej nastanejo prebavne motnje (prebavni sistem je med stresom »izključen«) in poveča se občutljivost za bolezni (ker je »izključen« tudi imunski sistem). Ljudje, ki so v nenehnem stresu, so pogosteje bolni, nalezejo se vsakega virusa ali bakterije.

Neopazen sovražnik zdravja

Največ škode daljši ali nenehno ponavljajoči se stres naredi srcu in žilam. Stalno povišan adrenalin povzroči povišanje krvnega tlaka in srčnega utripa, srce pospešeno in z večjo silo črpa in pošilja kri po telesu, kar poškoduje tudi žile. To so tudi glavni vzroki za nastanek bolezni srca in ožilja. Dlje časa povišana raven kortizola vpliva na višjo vsebnost glukoze v krvi in posledica je lahko sladkorna bolezen. Sladkorni bolniki pa so v precej večji nevarnosti za bolezni srca in ožilja oziroma za možgansko kap.

Težava je, da ljudje niti ne opazijo, da so v stresu. Hitijo naprej opravljat svoje delo, čutijo nadležen pritisk (dostikrat so to časovni roki) in imajo navsezadnje celo vrsto zdravstvenih težav, a jih ne povezujejo s stresom. Ne morejo spati (in to nadlogo odpravljajo z uspavali, kar pomeni zdravljenje posledice in ne vzroka), so zaprti ali imajo drisko, bolita jih trebuh in glava, so utrujeni, depresivni in tudi jezni. Veliko ljudi v stresu plane po hrani in poje več, kot bi potrebovali. Drugi spet kadijo cigareto za cigareto. Izogibajo se družbi, so zlovoljni in vedno pripravljeni na prepir.

Najlaže je reči, da naj se stresu izogibamo, pa bomo zdravi. Na žalost življenje v moderni dobi tega ne dopušča. Namesto tega se je treba naučiti obvladati stres s katero od mnogih tehnik. Nekateri imajo sistem obrambe pri stresu vgrajen v svoj značaj, so po naravi bolj potrpežljivi, vzamejo si čas za razmislek, ne reagirajo kar »na prvo žogo« in niso tekmovalni. Drugi so nasprotje tega in razumljivo je, da so dojemljivejši za škodljive posledice ponavljajočega se stresa. Mnogokrat stres tudi sami povzročijo. Dovolj bo, če se zapeljete na cesto, in videli boste, kaj vse ljudje počno za volanom.

Zanimivo je, da so nekatere raziskave pokazale, da ljudje, ki nimajo življenjskega partnerja, umrejo prej kot tisti, ki živijo v bolj ali manj ljubeči zvezi. To dokazuje, da nekaj čustvenega stresa (kajti v vsaki zvezi pride do prepirov) navsezadnje koristi zdravju. Partner pomeni tudi čustveno podporo, pomoč, kar zagotavlja čustveno stabilnost. Druge raziskave pa so pokazale večjo smrtnost med ljudmi, ki so doživeli kakšno večjo spremembo v življenju (na primer smrt v družini, ločitev, izguba službe ali selitev, nosečnost, upokojitev, finančne težave). Ljudje, ki se hitro razjezijo in so velikokrat sovražno naravnani, pogosteje zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi.

Boljše obvladovanje, manj infarktov

Na univerzi Duke v ameriški zvezni državi Severna Karolina so izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali bolniki s koronarno boleznijo. Naučili so jih nekaj tehnik obvladovanja stresa, poleg tega so opravili shujševalni program, nadzorovali so jim kri (predvsem raven maščob), kadilci pa so imeli še poseben program odvajanja od kajenja. Ugotovili so, da je te srčne bolnike prizadelo bistveno manj srčnih infarktov kot njihove sotrpine, ki se tega programa niso udeležili.

Tudi kardiologi, zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem srčnih bolnikov, pravijo, da tehnike obvladovanja stresa dobrodejno vplivajo na zdravje bolnikov in zmanjšujejo nevarnost srčnega infarkta. Med najpriporočljivejšimi načini za obvladovanje stresa je redna telovadba, ki ne le odpravlja nenehno ponavljajoči se stres, temveč tudi krepi srce in v celoti izboljša človekovo zdravje. Seveda je tehnik, kako se spopasti z napetostmi in s pritiski današnjega življenja, zelo veliko.

Zanimiv predlog je pisanje dnevnika. Pišemo lahko v zvezek ali na računalnik, pravijo psihologi. Toda tak dnevnik ni zgolj posnetek dogodkov. Zapisovali naj bi si svoje misli, občutke, pa tudi svoje sanje, želje, strahove, predvsem pa vse dobro, tudi to, za kaj vse smo hvaležni. Tako človek razišče svoj miselni svet ter prečisti svoje misli in čustva. To mu da možnost poglobljenega poznavanja sebe in svojih odzivov, kar v travmatičnem trenutku pripomore, da se lažje spopade s položajem, v katerem se je znašel. V raziskavi so dokazali, da pisanje dnevnika zmanjša pogostost napadov astme, artritisa in marsikatere druge bolezni, zbistri misli, krepi imunski sistem in odpravlja negativne učinke stresa.

Jana, št. 30, 28.7. 2009

Kosilo po moje: PEÄŒENI SVINJSKI KOTLETI Z OMAKO, PIRE KROMPIR, SOLATA IZ JAJC IN PARADIŽNIKA – za 3 osebe

V ponev sem nalila olivno olje, da je prekrilo dno in dala peč 3 kotlete. Solila sem in popoprala ter jih na srednji vročini pekla do zlatorjave barve. Medtem sem olupila krompir za pire. Okoli 1kg sem ga oprala in celega dala kuhat v slano vodo. Cel kuhan krompir lažje pretlačim v pire kot narezanega na drobne koščke. Ko se je krompir kuhal, sem nadaljevala z mesom, ki sem ga preložila iz ponve na krožnik, da sem lahko naredila omako. Po ostali maščobi od pečenja sem potresla 2 jušni žlici moke in jo prepražila do svetlorjave barve nato pa dodala pasiran paradižnik ter premešala. Zalila sem z mrzlo vodo in pustila zavreti. Kuhala sem nekaj časa in dodala gorčico ter govejo jušno kocko. Ker je nastalo nekaj grudic, sem omako nalila v visoko posodo in jo zmiksala s paličnim mešalnikom. Zlila sem jo nazaj v ponev in dodala kotlete, da so se pokuhali. Omako sem pokusila. Ker ni bila dovolj slana, sem jo dosolila. Dala sem kuhat 4 jajca. Kuhane sem polila z mrzlo vodo in jih olupila in narezala. Narezala sem tudi 2 paradižnika in ju dala k jajcem za solato. Krompir sem pretlačila, prej sem ga še malo solila, dodala maslo in mleko, da je pire postal kremast. Tako je bilo kosilo gotovo. Začinila sem še solato in družinica se je zbrala h kosiilu.

VEÄŒERNI BOWLING

Včeraj popoldne me je bivša sodelavka poklicala in me povabila na bowling. Dovolj ji je bilo posedanja doma, zato se je odločila, da bo šla na rekreacijo in se spomnila name, da ne bi bila sama. Malo pred 19h sva se že peljali na bowlanje. Kmalu sva bili na stezi, kjer me ni bilo že od poletja. Sigurno bom slabo metala, mi je rojilo po glavi. Za začetek strike, nadaljevanje tako-tako. Prvo serijo metov sem bila boljša. Moram povedati, da že dolgo nisem bila premagana. Res pa je, da sami še nikoli nisva metali. Vedno smo bili štirje, ki smo se dobro zabavali ob podiranju kegljev. Meni se je zmeraj zdelo vredno potruditi, zato sem velikokrat zmagala. Danes pa je sodelavka tako dobro nadaljevala, da sem se skoraj že sprijaznila s porazom. Nekje globoko v meni pa je tlela iskrica upanja na zmago, če si je bom le želela. Zato sem se trudila. Ko pa se enkrat zavestno trudiš zmagati, stanje samo poslabšaš. To se mi je dogajalo na začetku tretje serije metov. Ustavilo pa se je tudi njej. Ob koncu sem ostala neporažena, a le za las. Zmenili sva se, da se kmalu zberemo v stari zasedbi, ker je bilo danes bolj klavrno vzdušje.

PIRE KROMPIR (kul-slo)

3 srednje veliki krompirji na osebo
sol
1 žlica surovega masla
1 žlica kisle smetane
3 žlice mleka

POSTOPEK

Olupljen krompir razrežemo na štiri kose in ga skuhamo v osoljeni vodi do mehkega. Vodo odlijemo, krompir pretlačimo, dodamo surovo maslo, kislo smetano in mlačno mleko ter ga s kuhovnico (!) penasto umešamo.

Postrežemo ga takoj (!) npr. k mesu z omako.

VSAKODNEVNO GIBANJE NAJ NAM PRIDE V KRI

BOLJE 10 MINUT GIBANJA VSAK DAN KOT ENO URO EN DAN

Pozimi se ponavadi tudi resni rekreativci polenimo. Resda je ogromno omejitev pri izbiri dejavnosti na prostem, vendar se ob primernem vremenu vseeno lahko podamo v naravo. Obstaja veliko različnih oblik rekreacije. Potrudite se in poiščite svojo, tisto pravo, ki vam je všeč in ne zato, ker nekateri trdijo, da boste shujšali ali postali bolj zdravi.

Pogosto se pojavljajo priporočila kot so: najboljša vadba je pol ure na dan ali trikrat na teden. To je tako, kot če bi trdili da imajo vse ženske na svet 55 kg in vsi moški 75 kg. Verjetno bi res zadeli večino, vsekakor pa ne bi bili vsi zadovoljni. Nekdo potrebuje več aktivnosti, drugi manj. Najpomembneje je, da je vadba redna in sistematična. Bolje vsak dan 10 minut kot konec tedna eno uro. Občasna telovadba ne zaleže.

Å e nekaj – prednosti gibanja na prostem: nadihamo se svežega zraka, se oskrbimo s kisikom, okrepimo kondicijo in dobro počutje ter – kar je najpomembneje . napovemo vojno bacilom.

SVINJSKI KOTLETI-zrezki V OMAKI (kul-slo)

Sestavine

4 svinjski zrezki iz ribice
začimbe
goveja kocka
ostra moka
voda
2 žlici olja
Postopek

Svinjske zrezke dobro potolčemo in jih začinimo s soljo, poprom in vegeto.

V ponvi segrejemo olje in na njem popečemo zrezke, da so zlato – rjavi.

Popečene zrezke preložimo na krožnik. Olje, na katerem so se pekli zrezki, potresemo z moko (približno žlico in pol) in pražimo, dokler moka ne porjavi. Zalivamo z vodo, dokler omaka ni ravno prav gosta. V omako damo govejo kocko in pokuhamo.

Omako precedimo, da se znebimo morebitnih grudic in koščkov goveje kocke. Nato omako znova zavremo. Vanjo damo zrezke in jih dušimo do mehkega. Postrežemo skupaj z dušenim rižem ali kuhanimi testeninami po želji

Kosilo po moje: PRAŽENO KISLO ZELJE, PRAŽEN KROMPIR IN PEÄŒENA KRANJSKA KLOBASA – za 3 osebe

Kuhat sem dala pol kg kislega zelja in 1kg domačega bio krompirja, pridelanega z lastnimi rokami. Na drobno sem zrezala srednjeveliko bio čebulo z naše njive. Odtalila sem 2 kranjski klobasi in ju dala kuhat. V posodo sem dala malo olja, na njem prepražila pol nasekljane čebule, da je zarumenela in nanjo dala pasiran paradižnik (približno 3 jušne žlice) in kuhano kislo zelje. Premešala sem in popoprala, dodala malo suhega česna, pol čajne žličke rdeče sladke paprike in ravno toliko vegete.  Zalila sem z vodo, v kateri se je kuhalo zelje, premešala  in pražila. Kuhan krompir sem zalila s hladno vodo in ga  z roko olupila, ker je šlo hitreje  kot z nožem. V kozico sem dala olje, da je pokrilo dno in prepražila ostalo čebulo, nanjo pa dala cel olupljen krompir, ki sem ga zmečkala in pražila. Solila sem  in dala nanj začimbe po okusu. Kuhani klobasi sem zrezala po dolgem na 8 polovic in jih v ponvi popekla na obeh straneh. Sinova sta z veseljem jedla  in rekla, da bo tudi ati vesel, ko bo videl, kaj je za kosilo.

ALI NI TOLE VESELJE POGLEDAT

PAZITE KAJ JESTE IN KDAJ JESTE

Glede na zadnje raziskave ima pozno prehranjevanje močan vpliv na povečanje telesne teže.

Raziskovalna ekipa z Northwestern University (ZDA, Illinois) je dokazala, da ni pomembno le, kako in kaj jeste, ampak tudi, kdaj jeste. Raziskavo so opravili na dveh skupinah miši, rezultati pa so pokazali, da so se tiste, ki so jih hranili ob neobičajnih urah, zredile dvakrat bolj, čeprav so imele vse enako hrano in vadbeni režim oziroma so bile enako aktivne.

Å tudija naj bi bila prva, ki je neposredno dokazala, da obstaja napačen čas za prehranjevanje. V raziskavi so šest tednov opazovali dve skupini miši, ki so jih hranili s kalorično hrano, vendar ob različnem času mišjega dnevnega ciklusa. Prvi skupini miši so dajali hrano ob času, ko bi sicer spale, kar se je močno “poznalo na tehtnici”.

‘

‘Razlogi, kako in zakaj se ljudje zredijo, so zapleteni, vendar zagotovo ne gre samo za vnos in porabo kalorij,” je dejal Fred Turek iz raziskovalne ekipe. ”Primernejši urnik obedov bi lahko bil pomemben dejavnik pri soočanju z debelostjo.”

Strokovnjaki sicer menijo, da so na tej stopnji raziskav primerjave s človekom sporne, in upajo, da bodo lahko odkrili več o delovanju procesov, ki vplivajo na telesno težo. Domnevajo, da imajo pri tem vlogo tudi spanec, hormoni in telesna temperatura. Ponoči torej ne odpirajte hladilnika, razen če želite malce popolniti postavo.
/vir:lifestyle/

MICHELLE OBAMA VELIKO TRENIRA

Jessica Matthews, osebna trenerka prve dame Amerike Michelle Obama je razkrila način, kako shujšati in okrepiti postavo brez osebnega trenerja.

Soproga ameriškega predsednika Michelle Obama ima odlično postavo. Prvič je svoje roke in gola ramena javnosti pokazala na zabavi po inavguraciji amerišega predsednika. Obleko brez rokavov je izbrala tudi za fotografiranje za naslovnico Voguea. Kmalu zatem je vse presenetila, ko se je v kongresu pojavila v črni obleki, spet brez rokavov. Tudi za naslovnico revije People se je slikala v obleki, tokrat je izbrala rožnato barvo, seveda brez rokavov.
Trda disciplina

Prva dama ZDA začne svoj dan ob 5.30 zjutraj. Mati dveh hčera, uspešna poslovna ženska in žena predsednika Amerike dokazuje, da nikoli ni preveč zaposlena, da si ne bi uspela vzeti nekaj časa tudi zase. Dva- do trikrat tedensko po 90 minut vadi z osebno trenerko. Njena osebna trenerka Jessice Matthews opozarja, da zgolj z utežmi odvečnih kilogramov ni mogoče odpraviti. Maščobnih blazinic se bomo rešili le s kardio vadbo. Če je bolj umirjena, moramo vaditi 5-krat tedensko, če pa je bolj intenzivna, bo dovolj trikrat na teden. Na ta način bomo tudi pospešili metabolizem.

Nasveti osebne trenerke

Priskrbite si komplet uteži. Vsako vajo izvajajte 12 do 15-krat. Veliko žensk ne vadi z utežmi, ker se bojijo, da bi se jim preveč povečala mišična masa, opozarja Matthewsova in dodaja, da ženske mišic ne dobijo tako hitro. Zato naj mirno vadijo, brez bojazni, da bi bile videti preveč â€œnabildane”. Zavedati se morate, da mora miniti nekaj časa, preden se pokaže učinek. Zato nikar ne obupajte, če rezultatov po dveh tednih še ne bo. Učinek bo viden po štirih do šestih tednih. Brez diete seveda ne bo šlo. Ta naj ne bo preveč stroga, dovolj bo, da nekoliko popazite, kaj vnašate v telo. Ko začnete trenirati, povečajte vnos proteinov, zelenjave, jajc, žitaric in perutnine ter pijte čimveč vode.

/vir:njenasi/