IZGUBLJENO ZDRAVJE

DANES SEM VSA NAROBE;
KAŽE, DA BOM ŠLA PO GOBE;
GLAVA JE KOT ČEBELNJAK,
IN MAJAV JE MOJ KORAK.

SPLOH PRITISKA NIMAM NIČ;
ALI JEMLJE ME HUDIČ?
GRLO ME BOLI IN ZOB;
POLNA SEM VSEH TEGOB.

POSTELJA ME ČAKA TAM,
DA V NJEJ SE PORAVNAM,
ČAKAM, DA POZDRAVIM SE,
DA ŽIVLJENJE VRNE SE.

VES DAN SEM V POSTELJI,
KER ME VSE TELO BOLI,
ŠE VROČINO ZDAJ IMAM;
SE POZDRAVITI NE ZNAM.

DRUGI DAN SEM BOLNA ŽE;
TA BOLEZEN MOTI ME,
ČAJE PIJEM, SADJE JEM,
VEN NA SONCE SPLOH NE GREM.

SONCE PA, KOT ZANALAŠČ,
ZEMLJO OVIJA V ZLATI PLAŠČ;
JAZ POD PLAŠČEM BI BILA,
DA BI SE POZDRAVILA.

TO SO MOJE ŽELJE LE,
DA ŽIVLJENJE LAŽJE JE;
KO BOLEZEN BO ODŠLA,
SPET BOM SONJA SONČKOVA.

NA HRUŠICI, 21. + 22. 10. 2019  (465.)